'Če bomo izolirali naše domove, bomo izolirali Putina'

Dolgoročni cilj EU je doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Kratkoročno je medtem pomemben zakonodajni paket Pripravljeni na 55 (Fit for 55), s katerim želijo poslanci posodobiti trenutne podnebne, energetske in prometne zakonodaje, in sicer tako da bi emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali za vsaj 55 odstotkov, hkrati pa že veliko pred letom 2030 postali neodvisni od dragih in onesnaževalih fosilnih goriv iz Rusije.

Preteklo sredo so ključni predstavniki Evropskega parlamenta v luči trenutnih energetskih razmer, ki jih je deloma povzročila tudi vojna v Ukrajini, predstavili ključne dele paketa Pripravljeni na 55. "Ena glavnih posledic vojne v Ukrajini je, da moramo čim prej postati neodvisni od ruskega plina," je uvodoma dejal Pascal Canfin (poslanec stranke Renew iz Francije), predsednik Odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI). 

Zakonodajne in politične pobude paketa bi lahko v grobem razdelili na pet področij, in sicer revizijo sistema trgovanja z emisijami (ETS), zmanjšanje emisij CO2, povečanje energetske učinkovitosti in varnosti ter socialni podnebni sklad in obdavčitev energentov. "Sprememb ne smemo izvajati na agresiven način, ker bomo izgubili podporo ljudstva," je dejala Lina Galvez Munoz (poslanka S&D iz Španije), podpredsednica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE). Po njenem mnenju se mora parlament nujno lotiti neenakosti, ki že obstajajo in tudi tistih, ki bodo zaradi zelenega prehoda še nastale. 

Trgovanje z emisijami

Sistem trgovanja z emisijami (ETS) je vzpostavljen od leta 2005 in trenutno pokriva približno 41 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU. Dovoljenje za vsako tono izpuščenega CO2 mora imeti tako več kot 11.000 elektrarn in tovarn. Logika za sistemom je enostavna: Manj ko onesnažuješ, manj plačaš. Podjetja dovoljenja za izpuščanje CO2 pridobijo na dražbah, na ceno pa vplivata povpraševanje in ponudba. 

Peter Liese (poslanec EPP iz Nemčije), član odbora ENVI je poudaril, da je glavni cilj porabiti čim manj fosilnih goriv. "EU bo podprla inovativna podjetja, ki vlagajo v sisteme, ki nas bodo pripeljali do ogljične nevtralnosti. Če pa bodo še naprej onesnaževali, jim bo težko," je želel sporočiti tovarnam. A hkrati je poudaril, da želijo EU dekarbonizirati in ne deindustrializirati.  

Zdaj je povpraševanje nekoliko upadlo, zato je komisija predlagala nove spremembe, s katerimi bi skupno emisije v sektorjih, ki jih pokriva ETS, do leta 2030 zmanjšali za 61 odstotkov. Odbor ENVI sicer želi bolj ambiciozno zastavljene cilje. "S skupino EPP smo sprejeli kompromis, da se zmanjša pritisk na industrijo, saj se zaradi vojne v Ukrajini sooča z izjemno visokimi cenami energentov," je dejal Canfin in pojasnil, da bi visoke finančne kazni zaradi prevelikih emisij lahko preveč škodile industriji.

Med predlaganimi ukrepi glede trgovanja z emisijami je tudi razširitev na sektor pomorskega prometa in oblikovanje ločenega ETS za zgradbe in cestni promet, postopno opuščanje brezplačnega dodeljevanja emisijskih kuponov letalstvu in sektorjem, ki jih bo pokrival mehanizem za prilagajanje ogljičnih meja (CBAM). Prav tako se bodo lotili izvedbe globalne sheme za izravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA) prek EU ETS. Kot je povedal tudi Liese, bi lahko bile ladje potencialno okolju najbolj prijazno prevozno sredstvo. "Vendar še vedno uporabljajo stare tehnologije," je dodal. 

Zmanjšanje emisij CO2 v drugih sektorjih

Med drugim želi Komisija emisije CO2 novih avtomobilov in kombijev do leta 2030 zmanjšati za 55 oz. 50 odstotkov. Poleg tega novi avtomobili po letu 2035 ne bodo smeli proizvajati emisij ali izpuščati CO2. ENVI je svoje stališče v skladu s predlogom Komisije sprejela 11. maja. Ravni emisij želijo v okviru revizije Uredbe o porazdelitvi napora za zmanjševanje emisij (ESR) zmanjšati za 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Evropski poslanci pozivajo k večji transparentnosti pri najemanju in prenašanju pravic do izpuščanja emisij v okolje. 

Da bomo lahko nadomestili ruski plin, bomo morali uporabiti več premoga, je dejal Liese. "Premog je umazan, a umazana je tudi vojna v Ukrajini," je povedal. 

Glede uredbe, povezane z emisijami toplogrednih plinov in zakonodajo glede rabe zemljišč in gozdarstva, želijo določiti enoten cilj EU za neto odstranitev toplogrednih plinov. Želijo, da bi se do leta 2030 sprejelo zavezujoči cilj, na podlagi katerega bi države članice skušale izpuste CO2 zmanjšati za vsaj 310 ton.

Mohammed Chahim (poslanec S&D iz Nizozemske) je izpostavil, da je treba pravila glede prepovedi izpuščanja emisij v okolje prenesti tudi na države zunaj EU. "Ideja je, da morajo vsi, ki proizvajajo CO2, za to tudi plačati," pravi. Razložil je, da vendarle živimo na enem skupnem planetu, kar pomeni, da skrb za okolje ni zgolj naloga EU, ampak tudi širše. Dejal je, da se je v zadnjem času velik premik na tem področju zgodil tudi v ZDA, ki so zdaj bolj naklonjene tovrstnemu varovanju okolja. 

Energetska učinkovitost

Še eden od ključnih ciljev paketa Pripravljeni na 55 je povečati energetsko učinkovitost. To želijo doseči z revizijo direktive o energetski učinkovitosti (EED) in direktivo o obnovljivi energiji (RED) ter povečanjem uporabe alternativnih, bolj trajnostnih goriv v letalskem in pomorskem prometu.

V skladu z revidirano direktivo RED bi morale države članice do leta 2030 podvojiti delež obnovljivih virov energije, v končni porabi energije bi moralo biti najmanj 40 odstotkov obnovljivih virov. V direktivo so vključeni vsi sektorji gospodarstva s posebnim poudarkom na prometu, zgradbah in industriji, kjer je bil napredek počasnejši. 

Jan Huitema (poslanec Renewa iz Nizozemske), član odbora ENVI, ki deluje predvsem na področju transportnega sektorja, je izpostavil, da moramo, če želimo biti podnebno nevtralni, ukrepati zdaj. "Novi avtomobili bodo lahko na trgu le, če bodo ogljično nevtralni," je dejal. 

O energetski učinkovitosti je spregovoril tudi Niel Fuglsang (poslanec S&D iz Danske), član odbora ITRE. Povedal je, da se trenutno soočamo s tremi krizami: podnebno, energetsko in varnostno. "V EU finančno podpiramo Ukrajino, a dejansko s plačevanjem energentov veliko več denarja pošiljamo Rusiji," je dejal. 

Energetska varnost in infrastruktura

Po motnjah oskrbe s plinom, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, so poslanci in ministri EU določili novi zakon, ki določa obvezno minimalno raven plina v skladiščih. Do 1. novembra morajo biti skladišča najmanj 80 odstotkov polna. Skladišča bodo postala tudi kritična infrastruktura, vsi upravljavci skladišč bodo morali opraviti novo obvezno certificiranje. O besedilu bodo poslanci glasovali na plenarnem zasedanju 23. junija.

Komisija je predstavila tudi predlog za revizijo obstoječe zakonodaje, katere cilj je pospešiti razvoj infrastrukture za polnjenje vozil z alternativnimi gorivi in ​​zagotoviti alternativno oskrbo z energijo za ladje v pristaniščih in mirujoče zrakoplove. Med drugim je Komisija predlagala še ustanovitev vodstvene strukture, imenovane Evropsko omrežje operaterjev omrežij za vodik (ENNOH), za nadzor in spodbujanje razvoja infrastrukture in omrežja za vodik.

Tudi Christian Ehler (poslanec EPP iz Nemčije), koordinator stranke EPP v odboru ITRE, je glede dogajanja v Ukrajini dejal, da ne gre za politično, pač pa za ekonomsko vojno. "Radi bi dosegli ambicije, ki smo si jih zadali, a hkrati moramo gospodarstvu dovoliti, da diha," je ocenil. Po njegovem mnenju je sicer ključno graditi na infrastrukturi. "Ogromno virov energije je na primer v Španiji, a infrastrukture, s katero bi jih spravili čez Francijo v na primer Nemčijo, ni."

"Če bomo izolirali naše domove, bomo izolirali Putina," je dejal Ciaran Cuffe (poslanec The Greens/EFA iz Irske), ki je poudaril pomen energetske samooskrbe v EU. Po njegovem mnenju nujno potrebujemo finančna sredstva za obnovo zgradb, ki bi tako lahko dosegale minimalne energetske standarde. 

Socialni podnebni sklad in obdavčitev energije

Evropski poslanci želijo socialni podnebni sklad (SCF) uvesti za vplive vseh družbenih in gospodarskih učinkov, ki izhajajo iz novega ETS. Po podatkih Evropske komisije bi lahko skladu v obdobju 2025–2032 dodelili skupno do 72,2 milijarde evrov, da bi pomagali državam članicam podpreti ukrepe in naložbe za povečanje energetske učinkovitosti. ENVI in EMPL sta maja podprli predlog za ustanovitev SCF, čeprav se zavedata, da znesek, ki ga pričakuje Komisija, verjetno ne bo dosegel te ravni. 

Sara Matthie (poslanka The Greens/EFA iz Belgije) je sklad označila za veliki preboj. "Prvič bomo evropska sredstva porabili za to, da bomo gospodinjstva potegnili iz revščine in da bodo velika podjetja plačala," je dejala. Najbolj pomembno se ji zdi, da sklad cilja na ranljiva gospodinjstva. "Zaradi vojne veliko ljudi živi pod pragom revščine, zato je pomembno, da spremembe sprejmemo hitro," je prepričana.

Z denarjem bodo skušali podpreti trajnostno prometno infrastrukturo, dekarbonizacijo ogrevanja in hlajenja stavb, integrirati energije iz obnovljivih virov in zagotoviti boljši dostop do mobilnosti z ničelnimi in nizkimi emisijami. Poskrbeti nameravajo tudi za višjo obdavčitev goriv, ki so za okolje bolj škodljiva. Trenutno so fosilna goriva, ki se uporabljajo za zračni promet znotraj EU, pomorski promet in ribištvo, oproščena obdavčitve energije v EU, glede na nov predlog teh izjem ne bo več. "Izjeme so začetek konca prepovedi ogljičnega odtisa," je prepričan Chahim.

Bas Eickhout (poslanec The greens/EFA iz Nizozemske) je spregovoril o davčni zakonodaji. "Zeleni prehod ne bo uspešen, če ne bomo imeli dobrega finančnega programa, ki ga bo spremljal," je poudaril. 

Kot je med pogovorom še dejal Chahim, gre pri pisanju zakonov, tudi zakonov, ki so namenjeni zelenemu prehodu, veliko lobiranja. "Vidim, da se veliko lobiranja dogaja tudi pri kolegih poslancih. V igri so milijarde evrov," je poudaril in pozval k večji transparentnosti. 

Na zasedanju tudi o vojni v Ukrajini

Poleg podnebnega svežnja bo Evropski parlament razpravljal tudi o vojni v Ukrajini in načrtih glede sprememb pogodb EU. Junijskega zasedanja v Strasbourgu se prvič udeležuje tudi novi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec.