Na letošnjem srečanju v New Delhiju, je Lula, ki se je skušal prikazati kot nekakšen mirovnik med Moskvo in Kijevom, dejal, da bo ruski predsednik vsekakor dobrodošel gost na srečanju novembra 2024.
"Lahko vam povem, da ne bomo aretirali Putina, če bo prišel v Brazilijo," je dejal Lula za indijsko televizijo.
Sicer pa ta odločitev ni tako preprosta, kot jo je Lula izpostavil. Mednarodno kazensko sodišče je namreč izdalo nalog za aretacijo Putina, Brazilija pa mora kot podpisnica Rimskega statuta sodelovati pri preiskavah in dejavnostih sodišča, kar bi po mnenju pravnih strokovnjakov vključevalo tudi aretacijo Putina, navaja Guardian.
Putin se denimo ni pridružil vrhu Bricsa v Južnoafriški republiki, ker je država prav tako podpisnica listine in bi ga na podlagi te, morala aretirati.
Lulova politika, da se v ukrajinski vojni, ki je do sedaj terjala že več deset tisoč življenj, ne postavi na nobeno stran, je močno razburila zahodne voditelje. Washington ga je obtožil, da "nekritično podpira rusko in kitajsko propagando", ukrajinski uradniki pa so Lulo pozvali naj končno obišče njihovo državo in se na lastne oči prepriča o ruski agresiji.
Kritikam se Lula ni izognil niti v Južni Ameriki, med drugim ga je ostro kritiziral kolumbijski pisatelj Héctor Abad Faciolince, potem ko njegova kolegica, ukrajinska pisateljica Victoria Amelina, umrla zaradi ruskega raketnega napada. Lulovo stališče do invazije je označil za žalostno, nesprejemljivo in sramotno.
Lula, ki je ZDA obtožil, da spodbujajo konflikt, in zavrnil, da bi Kijevu zagotovil orožje, zagovarja tako imenovano politiko nevtralnosti, češ da je mir mogoče doseči le, če nekatere države ostanejo nepristranske.
