Bruselj za vzpostavitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino

"Ruska invazija na Ukrajino je prinesla smrt, uničenje in neopisljivo trpljenje. Vsi se spominjamo grozodejstev, ki so se zgodila v Buči. Ocenjujejo, da je bilo doslej ubitih več kot 20.000 civilistov in več kot 100.000 ukrajinskih vojakov," je v videu, objavljenem na Twitterju, povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Rusija mora plačati za svoje zločine, vključno za kaznivo dejanje agresije na suvereno državo," je povedala. Zato predlaga vzpostavitev posebnega sodišča s podporo Združenih narodov, ki bo preiskalo in preganjalo kaznivo dejanje agresije, ki ga izvaja Rusija, je poudarila predsednica komisije. Napovedala je, da bodo skušali pridobiti čim širšo mednarodno podporo za vzpostavitev takšnega sodišča. 

Obenem je von der Leynova poudarila, da mora Rusija za uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, plačati tudi finančno. Ta škoda po njenih besedah znaša okoli 600 milijard evrov. Članice skupine G7 in EU so v okviru sankcij proti Rusiji blokirale 300 milijard evrov rezerv ruske centralne banke. Unija pa je zamrznila 19 milijard evrov premoženja ruskih oligarhov, je še povedala. "Na kratek rok lahko skupaj s svojimi partnerji vzpostavimo strukturo za upravljanje in investiranje teh sredstev. Prihodke bomo nato uporabili za Ukrajino," je povedala.

Prek strukture, ki jo je omenila predsednica, bi lahko po navedbah virov pri komisiji aktivno upravljali blokirana likvidnostna sredstva ruske centralne banke in ruskih državnih podjetij. Prihodke od tega upravljanja pa bi uporabili za podporo Ukrajine.

Sankcije in s tem zamrznitev sredstev je sicer začasna in jih je treba vrniti lastnikom. Vračilo bi lahko povezali z mirovnim sporazumom, s čimer bi zagotovili, da bi Ukrajina prejela povračilo škode, so pojasnili viri. Von der Leyen je zagotovila, da bo EU delala z mednarodnimi partnerji, da bi to omogočili. "Skupaj lahko najdemo pravne načine za to," je še poudarila.

Glede zasega premoženja posameznikov, ki so na seznamu sankcioniranih, so medtem uradniki Evropske komisije poudarili, da je mogoče premoženje zaseči, samo če je povezano s kaznivim dejanjem. Komisija je zato že maja predlagala, da se kršenje evropskih sankcij doda na seznam kaznivih dejanj, kar so države članice v ponedeljek tudi storile.

Viri pri komisiji so napovedali, da bo Bruselj v petek na podlagi te odločitve podal predlog direktive z minimalnimi pravili glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni za kršenje sankcij. O osnutku direktive bosta nato razpravljala in ga sprejela Svet in Evropski parlament. Ta predlog je povezan z majskim predlogom direktive, ki bi omogočila zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja tistim, ki bi jih kršili. Ukrepa je komisija predstavila v luči ruske agresije na Ukrajino.

V Bruslju sicer poudarjajo, da ta zakonodaja ne more veljati retroaktivno, kar pomeni, da bodo lahko v skladu z njo obravnavana samo kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi.