Bruselj predlaga zvišanje zgornje meje za pomoč de minimis za kmete

Uredba o pomoči de minimis za kmetijski sektor iz leta 2013 omogoča, da so majhni zneski pomoči kmetijstvu izvzeti iz nadzora državnih pomoči, saj ne vplivajo na konkurenco in trgovanje na evropskem notranjem trgu.

Glede na zadnjo revizijo uredbe, sprejeto februarja 2019, lahko članice trenutno posameznemu upravičencu v obdobju treh poslovnih let dodelijo pomoč v višini do 20.000 evrov, pri čemer ne potrebujejo odobritve Evropske komisije. Če imajo članice vzpostavljen nacionalni register pomoči de minimis, pa lahko posameznemu upravičencu dodelijo do 25.000 evrov.

Spričo inflacije zdaj komisija predlaga zvišanje zgornje meje pomoči posameznemu kmetijskemu podjetju s 25.000 na 37.000 evrov za obdobje treh let, pri čemer pa bi najvišji znesek izračunali za obdobje treh koledarskih namesto treh poslovnih let.

Evropska komisija predlaga še uvedbo obveznega centralnega registra pomoči de minimis na nacionalni ali evropski ravni, s čimer želijo povečati preglednost in zmanjšati administrativno breme za kmete, ki trenutno uporabljajo sistem samoprijave.

Glede na predlog bi spremenili tudi izračun za določitev omejitve celotne pomoči kmetijskemu sektorju na nacionalni ravni. Namesto trenutnega referenčnega obdobja 2012–2017 bi uporabljali obdobje 2012–2023, s čimer bi po navedbah Bruslja upoštevali povečano vrednost kmetijske proizvodnje v Evropi, predvsem v zadnjih letih. Tako bi se t. i. nacionalna omejitev povečala za vse države članice.

Obenem bi s predlagano revizijo uredbo o pomoči de minimis za kmetijstvo, ki bi sicer prenehala veljati 31. decembra 2027, podaljšali do leta 2032.

Komisija je danes sprožila posvetovanje z zainteresirano javnostjo, ki lahko pripombe poda do 21. julija, ločeno pa se bo posvetovala tudi z državami članicam.

Gre za nov predlog Evropske komisije v nizu ukrepov, ki jih je sprejela oziroma predlagala v odziv na množične proteste evropskih kmetov, ki so v minulih mesecih potekali v več članicah. Med osrednjimi zahtevami kmetov so bili zmanjšanje birokracije, omilitev okoljskih ciljev v okviru skupne kmetijske politike ter ukrepanje glede po njihovem mnenju nelojalne konkurence iz tretjih držav, predvsem Ukrajine.