Bruselj poslabšal letošnjo gospodarsko napoved, za prihodnje leto boljša

Kot so opozorili v komisiji, Evropa ostaja v primežu pandemije covida-19. "Ponovna rast števila okužb, skupaj s pojavljanjem novih različic virusa, je mnoge države prisilila v ponovno uvedbo ali zaostritev protikoronskih ukrepov," so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali pa so, da "osnovo za previden optimizem" ponuja začetek programov cepljenja po EU.

Kljub vsemu bosta območje evra in celotna EU po pričakovanjih na predkrizno raven okrevala hitreje, kot je komisija napovedala v lanski jesenski gospodarski napovedi. Glavni razlog je izboljšana napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem polletju in v prihodnjem letu.

Lani je območje evra po sezonsko prilagojenih podatkih in prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 6,8-odstotni padec BDP, medtem ko je ta v EU upadel za 6,4 odstotka. V zadnjem trimesečju je na četrtletni ravni BDP v državah z evrom upadel za 0,7 odstotka, v EU pa za pol odstotka. Padci sledijo močnemu odboju v tretjem četrtletju, ko sta območje evra in EU beležila 12,4- oz. 11,5-odstotno rast.

"Pričakovati je, da bo ob še vedno veljavnih protikoronskih ukrepih rast v prvem letošnjem četrtletju podobna kot v zadnjem lanskem. Do poletja pa je pričakovati izboljšanje razmer," so danes navedli v komisiji.

Najvišjo rast BDP komisija za letos napoveduje Španiji (+5,6 odstotka), Franciji (+5,5 odstotka) in Hrvaški (+5,3 odstotka). Nemčiji napoveduje 3,2-odstotno rast, Italiji pa 3,4-odstotno. Prihodnje leto bodo po njenih napovedih najvišjo rast beležile Malta in Slovaška (obe +5,4 odstotka) ter Španija (+5,3 odstotka). Nemški BDP naj bi se povečal za 3,1 odstotka, francoski za 4,4 odstotka, italijanski pa za 3,5 odstotka.

Za Slovenijo je Evropska komisija napoved za lani in prihodnje leto nekoliko izboljšala, za letos pa poslabšala. Za lani napoveduje 6,2-odstotni padec BDP (v jesenski napovedi 7,1-odstotni padec), za letos 4,7-odstotno rast (v jesenski napovedi 5,1-odstotno rast), za prihodnje leto pa 5,2-odstotno rast (v jesenski napovedi 3,8-odstotno rast).

Inflacija naj bi se v območju evra po lanskih 0,3 odstotka letos zvišala na 1,4 odstotka, prihodnje leto pa znižala na 1,3 odstotka. Lanska jesenska napoved je predvidevala rahlo nižjo inflacijo. Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.