Bruselj Hrvaški prižgal zeleno luč za prevzem evra

Evropska komisija je v danes objavljenem konvergenčnem poročilu za leto 2022 dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra s 1. januarjem 2023. Sklep o priključitvi Hrvaške evrskemu območju bo v dokončno potrditev predlagala Svetu EU, ki združuje članice povezave. Z novim letom bo imelo območje z evrom tako 20 članic.

Komisija v konvergenčnih poročilih redno ocenjuje pripravljenost članic EU, ki še nimajo evra, na uvedbo skupne valute. Po temeljnih pogodbah EU so sicer vse članice z izjemo Danske, ki si je zagotovila izvzetje, čeprav je že desetletja v sistemu fiksnega deviznega tečaja krone do evra ERM II, dolžne nekoč uvesti skupno valuto. Dejansko pa so pripravljenost na tak korak od neevrskih članic izrazile Bolgarija, Romunija in Hrvaška, medtem ko v ostalih državah politične volje za prevzem evra trenutno ni.

Komisija je danes ocenila, da le Hrvaška izpolnjuje vse kriterije za prevzem skupne valute, medtem ko jih ostale neevrske članice – poleg Bolgarije in Romunije so to še Švedska, Češka, Poljska in Madžarska - izpolnjujejo le delno.

Komisija je v svoji analizi makroekonomskih razmer navedla, da je Hrvaška napredovala pri zmanjšanju zasebnega dolga in zunanjih neto obveznosti. Izpostavila je, da je javni dolg še naprej visok, a gre proti obdobju izpred pandemije covida-19. Bančni sektor ostaja stabilen in likviden, zmanjšuje pa se tudi obseg nekakovostnih kreditov.

Kriteriji za prevzem evra so sicer inflacijski - povprečna inflacija v letu dni pred tokratno oceno ne sme biti več kot za 1,5 odstotne točke višja od treh članic EU z najnižjo rastjo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) in javnofinančni - država ne sme biti v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, vsaj dve leti mora biti del sistema ERM II brez velikih težav in napetosti, poleg tega morajo dolgoročne obrestne mere v zadnjem letu dni za največ dve odstotni točki presegati raven iz treh držav z najnižjimi merami v EU.

Komisija v skladu s pravnim redom EU gleda še na druge kriterije, kot so ekonomska in finančna integracija, usklajenost zakonodaje na področju finančnega sistema (pogoj za uvedbo evra je tudi članstvo v bančni uniji) in plačilnobilančna gibanja posameznih držav.

V Bruslju so tako presodili, da je Hrvaška pripravljena s 1. januarjem postati 20. članica evrskega območja in bodo sprejem ustreznih pravnih aktov predlagali predstavnikom članic povezave v Svetu EU. Pred tem morata svoje mnenje podati še Evropska centralna banka in Evropski parlament, a težav ni pričakovati.

Vodilni predstavniki komisije - predsednica Ursula von der Leyen, podpredsednik Valdis Dombrovskis in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni so tako danes Hrvaško že pozdravili med evrskimi družinami in današnjo oceno označili za pomemben korak, velik dosežek in zgodovinski mejnik za južno slovensko sosedo.

Večji izziv za oblasti na Hrvaškem, kjer že na polno tečejo priprave na zamenjavo kune z evrom, je nizka javnomnenjska podpora prevzemu skupne valute. Tako kot drugod po Evropi je tudi na Hrvaškem inflacija zelo visoka in dosega skoraj 10 odstotkov (v Sloveniji je bila maja po HICP pri 8,7 odstotka), zaradi dosedanjih izkušenj držav s prevzemom skupne valute, ko se predvsem pri storitvah cene ob pretvorbi iz nacionalne valute v skupno evropsko običajno precej dvignejo, pa je zaznati precejšen strah pred dodatnimi cenovnimi pritiski.

Manj kot 30 odstotkov Hrvatov tako meni, da je država pripravljena na uvedbo evra v začetku leta 2023. Večina, 86,2 odstotka jih meni, da bo uvedba evra privedla do tihega povišanja cen. V vladi in centralni banki so medtem neomajni.

Premier Andrej Plenković je prepričan, da je država na uvedbo evra pripravljena in je napovedal intenzivno kampanjo pred dokončnim prevzemom. Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić je medtem pred dnevi na konferenci v Ljubljani dejal, da alternative prevzemu evra na Hrvaškem ni. Hrvaško gospodarstvo je namreč močno "evroizirano", valutno tveganje pa zato zelo veliko.

Od 5. septembra bo na Hrvaškem obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov bodo označene tako v kunah kot evrih, dvojno označevanje pa bo veljalo tudi za celo leto 2023.

Vstop Hrvaške v evrsko območje je pomembna novica tudi za Slovenijo, ki je skupno valuto prevzela z letom 2007. Hrvaška je četrta največja slovenska trgovinska in gospodarska partnerica in ob tem še najpomembnejša turistična destinacija za Slovence. Veliko slovenskih državljanov ima v sosednji državi tudi nepremičnine.