Čeprav upanja, da bi našli še kakšnega preživelega, praktično ni več, se v Grčiji nadaljuje iskanje nesrečnikov z barke, ki je potonila v morju južno od Peloponeza. Medtem pa v javnost prihaja vse več podrobnosti o tveganem potovanju, na katerega so se podali, da bi začeli boljše življenje v Evropi.
Številke se že dva dni ne spreminjajo: iz morja so rešili 104 osebe, vse moške in fante, in našli 78 trupel. A na ribiški barki, ki nikakor ni bila primerna za tako dolgo pot, naj bi bilo nagnetenih kar 750 ljudi, tudi sto otrok. Ker je potonila na mestu, kjer je Sredozemsko morje globoko več kot pet kilometrov, je najverjetneje nikoli ne bodo našli. V morskem grobu bo ostalo tudi več sto potnikov, vsak je za nevarno pot plačal več tisoč evrov.
V pristanišče Kalamata, kamor so namestili preživele, prihajajo sorodniki žrtev v upanju, da bodo našli svoje bližnje ali vsaj dobili informacije o njih. Ko je slišal novico o brodolomu, se je Kassem Abu Zeed vkrcal na prvi let iz Nemčije. Na barki sta bila njegova 21-letna žena Esra in njen mlajši brat Abdullah. "Zadnjič sva govorila pred osmimi dnevi. Žena mi je takrat povedala, da se pripravljata na vkrcanje. Tihotapcem je plačala 5000 dolarjev (4570 evrov) in vsi vemo, kaj se je zgodilo potem," je dejal v pogovoru z novinarjem AP.
Žena in brat sta izbrala nevarno pot preko morja, potem ko so izjalovili vsi poskusi, da bi se Abu Zeedu v Hamburgu pridružila po zakoniti poti. 21-letna Esra je skoraj gotovo med smrtnimi žrtvami, saj med preživelimi ni nobene ženske, njen mož pa upa, da bo v skladišču, kamor so namestili tiste, ki so imeli več sreče, našel vsaj svaka.
Mohamed Abdi Marwan, ki živi v Kobaniju v Siriji, je imel na ladji pet sorodnikov, najmlajši je bil star 14 let. Od nesreče se mu nihče ni javil, zato nima veliko upanja. "Tihotapci naj bi vkrcali 500 ljudi, zdaj pa slišimo, da jih je bilo 750. Kaj se grejo? So ljudje ali živina? Kako so lahko storili kaj takega?" se sprašuje. Dodal je, da je vsak od njegovih sorodnikov za pot plačal 6000 dolarjev (5480 evrov), poroča Euronews.
Ena zadnjih fotografij in edini preživeli
Zgornja fotografija je bila posneta marca letos v Libanonu. Na njej je pet prijateljev iz Sirije, vsi so imeli isti cilj: priti v Evropo. Priložnost se jim je ponudila 9. junija, ko so se v Libiji skupaj s stotinami drugi potnikov vkrcali na ladjo. 14. junija je potonila. Drugi z leve je 29-letni Ali Sheikhi. Sorodniki pravijo, da je preživel, prepoznali so ga na fotografijah, ki prihajajo iz Grčije. Kaj je z ostalimi, ni znano. Na fotografiji je tudi njegov mlajši brat, vsega 20 let je imel.
V Kalamato je prispela tudi delegacija UNCHR, ki jo vodi Erasmia Roumana. Povedala je, da so imeli številni preživeli na ladji svoje bližnje. "Radi bi stopili v stik z družinami, da bi jim sporočili, da so preživeli, in nenehno sprašujejo o pogrešanih," je povedala.
Tam je bil tudi Aleksis Cipras, ki je bil grški premier med letoma 2015 in 2019 v času najhujše migrantske krize, zdaj pa je vodja opozicije. "Migracijska politika, ki ji Evropa sledi že leta, spreminja Sredozemlje, naše morje, v vodno grobišče," je dejal. "Kakšen protokol ne predvideva pomoči za prenatrpano plovilo, ki bo zdaj zdaj potonilo?" se je vprašal.
Grške oblasti se namreč soočajo s hudimi kritikami, ker so vedele za ladjo v težavah, a niso ukrepale. Izgovarjajo se, da so migranti pomoč zavračali.
Grške oblasti so medtem včeraj prijele devet domnevnih tihotapcev. Po poročanju grške Skai TV naj bi bili vsi Egipčani. Z barko, ki je pozneje potonila, naj bi najprej odpluli iz Egipta v Libijo, kjer so vkrcali potnike, od tam pa čez Sredozemlje proti Italiji. Po nekaterih informacijah naj kapitana ne bi bilo med njimi, umrl naj bi med brodolomom, poroča Guardian.
Upokojeni admiral grške obalne straže Nikos Spanos si ne dela utvar, da bodo našli še kakšnega preživelega. "Videli smo že takšne stare ribiške barke, ki so odplule iz Libije. Nikakor niso primerne za na morje. Povedano preprosto, to so plavajoče krste," je dejal za grško televizijo ERT.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.