Neimenovani vir, ki ga navaja tiskovna agencija Reuters, pravi, da je ameriška košarkarica Brittney Griner zaprta v ženski kazenski koloniji IK-2 v oddaljeni vasi Java v Mordoviji, ki je od ruske prestolnice oddaljena okoli 500 kilometrov. Ruska vlada Američanom kljub zahtevam sicer ni sporočila še nič uradnega.
Kam so Grinerjevo poslali, več dni ni vedel nihče, vključno z njenimi odvetniki. A to je v Rusiji nekaj običajnega. Če si družine zapornikov ne morejo privoščiti dobrega odvetnika, lahko na pismo iz zapora čakajo tudi po več tednov.
Grinerjevo so v začetku novembra spoznali za krivo neupravičenega pridobivanja, posedovanja ali prevoza in tihotapljenja večje količine drog. Zaradi suma poskusa tihotapljenja drog v Rusijo so jo aretirali na moskovskem letališču Šeremetjevo.
Obsodba Grinerjeve sicer ni presenetila. V letu 2021 je bilo 13,5 odstotka vseh kazni izrečenih zaradi posedovanja, tihotapljenja ali preprodaje prepovedanih drog. Pri ženskah se je to število povečalo na 42 odstotkov, vendar pa vse niso bile kaznovane z zaporno kaznijo, poroča BBC.
Ameriška košarkarica je sicer priznala, da je imela februarja, ko se je vrnila v Rusijo, da bi igrala košarko, v svoji prtljagi tudi konopljino olje.
'Obstaja veliko načinov, kako življenje zapornika spremeniti v pekel'
Za moške zapornike je nasilje neprestano prisotna grožnja, tako s strani drugih zapornikov kot zaporniškega osebja. Lani so se pojavili videoposnetki mučenja, posilstev in poniževanja, ki dokazujejo organiziran sistem ustrahovanja, izsiljevanja in pridobivanja priznanj. Slednja so na pobudo zaporniškega osebja izvajali zaporniki.
V ženskih zaporih se tovrstno nasilje ne dogaja, vendar Olga Podoplelova iz nevladne organizacije kljub temu opozarja, da življenje zapornic ni lahko. "V ženskih zaporih ni vzpostavljene neformalne zaporniške hierarhije, vendar pa uprava nadzoruje vse in obstaja veliko načinov, kako življenje zapornika spremeniti v pekel."
Ženske predstavljajo približno pet odstotkov vseh zapornikov v Rusiji, zato je tudi kazenskih ustanov za njih veliko manj.
Zaporniki morajo po ruski zakonodaji delati
Večina ruskih zapornikov med služenjem kazni dela, saj zavrnitev dela običajno pomeni težave. Delo zapornikov sicer določa tudi ruska zakonodaja. Zaporniški režim medtem vključuje le skromno plačilo za pogoje, ki jih mnogi označujejo kot suženjsko delo.
"Zaporniki delajo od 12 do 16 ur na dan. Odmore imajo le za kosilo in stranišče," pravi Podoplelova. "Dnevne kvote so določene visoko, vendar pa si eno uradno plačo običajno deli več zapornikov. Zato zaporniški delavci dobijo le nekaj sto rubljev na mesec." To predstavlja le nekaj evrov na mesec, kar je le delček tega, kar po ruski zakonodaji za največ 40-urni delovni teden prejmejo tisti najrevnejši Rusi.
Medtem ko se moški v kazenskih kolonijah pogosto ukvarjajo z obdelavo lesa ali varjenjem, so zapornice vedno zaposlene pri šivanju oblačil, večinoma uniform za zaporniško službo, vojsko ali policijo.
Kazenska kolonija Yavas, v kateri naj bi bila zaprta Grinerjeva, nima dobrega slovesa, saj so zaporniki, ki so tam delali, govorili o pretepanju in ustrahovanju. "Delala sem kot šivilja in tam velja zakon: če ne izpolniš proizvodne norme, te pretepejo," je leta 2013 nekdanja zapornica Irina Noskova povedala ruskemu časopisu New Times. "Poskusi boja za pravice delavcev zapornikov so redki," je dejala.
Dve ženski, ki sta na to opozorili z gladovno stavko, sta bili Marija Alehina in Nadežda Tolokonnikova. V zaporu sta preživeli dve leti, potem ko je njuna skupina Pussy Riot leta 2012 v moskovski katedrali uprizorila punk predstavo. Alehina je prestajala kazen v dveh drugih zaporih in pravi, da so tradicije iz časov sistema gulagov Josipa Stalina še kako žive. "Vse to delo poteka brez normalne hrane, normalnega zdravstvenega sistema in brez kakršne koli obrambe človekovih pravic," je nedavno povedala za tiskovno agencijo Reuters.
Najodmevnejši ruski zapornik je tudi opozicijski politik Aleksej Navalni, ki se je prav tako zavzel za boljše razmere in plačilo v zaporih. Trenutno prestaja devetletno zaporno kazen v kazenski koloniji IK-6, ki jo je njegov odvetnik opisal kot pošasten kraj. Pred premestitvijo v IK-6 je bil zaprt v Pokrovu, bližje prestolnici.
Navalni je uspel doseči, da so oblasti njemu in še nekaterim zapornikom stare, nizke štirinožne stole zamenjali s primerljivimi vrtljivimi stoli. Avgusta je napovedal ustanovitev sindikata zaporniških delavcev, vendar pa se mu do zdaj še noben zapornik ni upal pridružiti.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.