Obrambno ministrstvo je pojasnilo, da je eno brezpilotno letalo uničila zračna obramba, druga dva pa naj bi se ujela v druge obrambne pasti in eksplodirala. "Na srečo ta neuspeli napad ni zahteval smrtnih žrtev, je pa povzročil manjšo škodo na strehi delavnice," so sporočili.
Do incidenta je prišlo ob vse večjih napetostih med Iranom in mednarodno skupnostjo zaradi jedrskega programa Teherana. Pogajanja za oživitev jedrskega sporazuma iz leta 2015, znanega kot JCPOA, med Iranom, Evropsko unijo in šestimi velikimi silami so namreč zastala, potem ko so ZDA leta 2018 odstopile od sporazuma.
Namen pakta je bil preprečiti Teheranu, da bi pridobili jedrsko orožje, kljub temu, da je Iran vselej zagotavljal, da je jedrski program namenjen izključno miroljubnim namenom. "Napad ni vplival na naše objekte in misijo ... Takšni slepi ukrepi ne bodo vplivali na nadaljevanje napredka države," so zapisali na obrambnem ministrstvu, poroča DeutscheWelle.
Teheran doslej še ni sporočil, kdo bi lahko stal za napadom. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass, ki se sklicuje na televizijo Al Arabiya, bi lahko za napadom stale ameriške letalske sile in še ena država. Izrael naj ne bi bil vpleten.
Iran je v zadnjih letih poročal o številnih napadih na svoje objekte. Julija lani so oblasti sporočile, da so aretirale skupino kurdskih militantov, ki so delali za Izrael in naj bi nameravali razstreliti občutljiv obrambni objekt v Isfahanu.
Ob drugi priložnosti je Iran sporočil, da je bil v nepojasnjenem incidentu v vojaški bazi Parčin vzhodno od Teherana, kjer naj bi po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo potekali testi sprožilcev eksploziva, ki se uporabljajo v jedrskem orožju, ubit inženir in ranjen še en zaposleni.

Leta 2021 so iranske oblasti sporočile, da so se soočale z napadom na civilni jedrski objekt v Teheranu, niso pa navedle več podrobnosti.
Iran sicer za vrsto napadov obtožuje Izrael, izraelski uradniki pa le redko priznavajo operacije tajnih vojaških enot države ali njene obveščevalne agencije Mossad. Vendar je izraelski premier Benjamin Netanjahu na decembrski prisegi dejal, da je zaustavitev iranskega jedrskega programa ena od njegovih glavnih prednostnih nalog.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.