'Brez dodatne pomoči bo ogroženo vse, kar je Ukrajina dosegla z našo pomočjo'

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je v ponedeljek v Washingtonu v Pentagonu pogovarjal z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom, pozneje v Beli hiši s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Jakom Sullivanom, danes pa se bo srečal še s kongresnimi voditelji. Glavna tema je problem, ki je nastal zaradi nasprotovanja republikancev potrditvi dodatne pomoči Ukrajini.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da brez ameriške pomoči svet tvega, da izgubi vse, kar je Ukrajina uspela doseči v dveh letih vojne. "Brez dodatne pomoči bo ogroženo vse, kar je Ukrajina dosegla z našo pomočjo. Poslali bomo močno napačno sporočilo sovražnikom, da nismo resni pri obrambi svobode in demokracije," je dejal Blinken.

Predsednik ZDA Joe Biden je kongres zaprosil za 61 milijard dolarjev dodatne pomoči Ukrajini, vendar republikanci to povezujejo z zaostritvijo politike do migrantov, obenem pa zaradi pozivov Donalda Trumpa zavlačujejo s potrditvijo dogovora z demokrati o tem. Danes jih bo še Stoltenberg skušal prepričati, da je pomoč Ukrajini v nacionalnem interesu ZDA.

Svarilo pred ostalimi avtokratskimi voditelji po svetu

"Če ruski predsednik Vladimir Putin zmaga, bo to tragedija za Ukrajince, za vse nas pa bo svet postal bolj nevaren. To bo opogumilo druge avtokratske voditelje v Severni Koreji, Iranu in na Kitajskem, da uporabijo silo. Danes je Ukrajina, jutri bo morda Tajvan," je dejal Stoltenberg. Po njegovih besedah so Ukrajinci več kot presegli pričakovanja in si povrnili nazaj polovico ozemlja, ki ga je Rusija okupirala po napadu pred skoraj dvema letoma.

Stoltenberg in Blinken sta govorila tudi o turški ratifikaciji vstopa Švedske v zvezo Nato, pri čemer je generalni sekretar zavezništva menil, da bo turškemu primeru kmalu sledila tudi Madžarska. Njen premier Viktor Orban je Stoltenbergu dejal, da se bo parlament vrnil na delo konec februarja in potem naj bi v kratkem opravil ratifikacijo.

Bela hiša je pred tem glede srečanja Stoltenberga in Sullivana sporočila, da sta pozdravila turško ratifikacijo švedskega vstopa v Nato, govorila o julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu in povečanju proračunskih deležev za obrambo pri članicah zavezništva, pri čemer jih je vse več blizu cilja dveh odstotkov letno.

Med drugim sta potrdila zavezo vseh članic zveze Nato za obrambo vsake od članic.