Desetletje od tragedije Breivikov vpliv šibak, a ekstremizem še ni poražen

Deseta obletnica bo na Norveškem in na svetu obudila spomin na grozljivo tragedijo, danes tako v prestolnici Oslo in na otoku Utoya, kjer se je odvijal pokol, ki ga človeštvo ne bo nikoli pozabilo, načrtujejo številne žalne slovesnosti.   Norveška premierka Erna Solberg je ob tem poudarila, da se je treba na sovraštvo odzvati.  Ne smemo pustiti, da sovraštvo ostane brez odgovora, je dejala Solbergova v govoru na spominski slovesnosti v Oslu ob deseti obletnici najbolj nasilnega dne na Norveškem po drugi svetovni vojni.

A deset let po grozovitem dejanju se porajajo vprašanja o širšem vplivu Breivkovih radikalnih pogledov skrajnega desničarskega ekstremizma, ki jih je krvnik opisal v 1500 strani dolgem manifestu, preden je sejal smrt. Le nekaj dni po grozovitih napadih je takratni premier Norveške Jens Stoltenberg pozval k več demokracije, odprtosti in človečnosti. Deset let po tem je Stoltenberg, zdaj generalni sekretar Nata, ponovil sporočilo in čestital, kako so se po napadu odzvali Norvežani. Hkrati pa je posvaril, da je 'sovraštvo še vedno prisotno.'  

Prejšnji mesec je Center za raziskovanje ekstremizma Univerze v Oslu (C-REX) objavil vrsto analiz, ki obravnavajo Breivikov dolgoročni vpliv.  Dr. Jacob Aasland Ravndal, avtor ene od analiz, je za CNN povedal, da je njegov vpliv desetletje po napadih šibkejši, kot bi pričakovali: "Seveda je bilo veliko skrbi glede tega, da bo napad spodbudil posnemovalce, ampak presenetljivo Breivik ni imel velikega vpliva."

Napad, ki ga lahko povežemo z njim, je napad, ki se je na peto obletnico Osla in Utoye zgodil v Nemčiji leta 2016, v katerem je 18-letnik ubil devet ljudi. Napadalec je veliko omenjal Breivika, a  je hkrati omenjal tudi številne druge, je izpostavil Ravndal.  Drugi očiten posnemovalec je Brenton Tarrant, avstralski skrajni desničarski ekstremist, ki je marca 2019  v živo prenašal napad, v katerem je ubil 51 ljudi v mošeji v Novi Zelandiji. A kot poudarja profesor, so preiskovalci, čeprav je napadalec trdil, da ga je 'navdahnil Breivik', kasneje ugotovili, da je napad načrtoval, preden je sploh prebral Breivkov manifest. Zato je tudi pri tem napadu Breivikov vpliv vprašljiv, je izpostavil profesor.  

Znotraj Norveške raziskava kaže, da skrajna desnica po napadih ni pridobila veliko podpornikov: "Seveda sta po celem svetu narasli aktivnosti in udeležba na spletu, a zelo težko je sklepati, ali to v resnici odraža porast ekstremističnih nagnjen ali le splošno rast družbenih medijev."  

Stoltenberg je v začetku tega meseca v pogovoru za CNN govoril o šoku, ki ga je občutil, ko je spoznal obseg grozot, ki jih je zagrešil Breivik. Spregovoril je tudi o žalosti, ki ga je prevzela, saj je poznal veliko žrtev grozovitega dejanja. Še vedno je prepričan, da je bil pred desetletjem odgovor na tragedijo pravi: "Breivik je hotel napasti našo svobodno, odprto demokratično družbo. Najboljši odziv je torej  še večja odprtost, več demokracije, saj kot družba tako dosežemo, da ne zmaga on, ampak da zmagujemo mi. Izkazoval je sovraštvo. Najboljši odziv na sovraštvo pa je ljubezen. Resnično sem bil zadovoljen z močnim sporočilom prebivalcev Norveške, ki so se postavili za svoje vrednote."  

A Stoltenberg ne verjame, da je Breivik dokončno poražen: "Obsojen je, v zaporu je. A njegova ideologija še vedno živi. In zato moramo nadaljevati – mislim, da ne bomo nikoli v položaju, da bi lahko razglasili zmago, lahko pa zaključimo poglavje v boju proti ekstremizmu."  

"Pred desetimi leti smo se na sovraštvo odzvali z ljubeznijo. Toda sovraštvo še vedno obstaja. Teroristi se lahko odločijo, da nam bodo odvzeli življenja, vendar nam ne smejo vzeti demokracije, naše svobodne in odprte družbe."

Stoltenberg je spomnil na druga dejanja, storjena iz rasističnih in desničarskih ekstremističnih motivov na Norveškem, kot je bil poskus napada Philipa Manshausa leta 2019, pa tudi na teroristične napade v Bruslju, Parizu, New Yorku, Kabulu, Bagdadu, Christchurchu in drugih krajih po svetu. "Vedno znova smo opomnjeni, da demokracija ni zmagala enkrat za vselej. Zanjo se moramo boriti vsak dan," je dodal.

Od leta 2011 je Norveška uvedla številne ukrepe, da bi, kolikor se le da, preprečila takšne napade v prihodnosti.  Kot je dodal, je možno, da Breiviku podaljšajo kazen, če bo še vedno predstavljaj grožnjo. "Razumeti moramo, da je bil namen Breivikovega napada spremeniti Norveško. In  ja, seveda, ta napad bo del norveške zgodovine. Ni pa spremenil bistva našega naroda."

Astrid Hoem, voditeljica AUF, podmladka laburistične stranke, katerega tabor je bil tarča Breivikovega napada, pa je poudarila: "Deset let pozneje moramo govoriti resnico. Nismo ustavili sovraštva. Desničarski ekstremizem je še vedno živ. Terorist je bil eden izmed nas. Vendar on ne opredeljuje, kdo smo, temveč mi sami."

Ob obletnici se je odzval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Danes na Norveškem obeležujejo deseto obletnico napada na otoku Utoya in vladno stavbo v Oslu. Spomnimo se žrtev nasilnega ekstremizma in prihranimo misel za njihove ljubljene. Naša odločnost v boju proti terorizmu je neomajna," je zapisal na Twitterju.

V torek je Norveško pretresel nov skrajno desničarski incident. Neznanci so spominsko ploščo za Benjamina Hermansena, norveško-ganskega najstnika, ki so ga pred 20 leti ubili neonacisti, onečastili z napisom: "Breivik je imel prav." Ob tem je norveška premierka na Twitterju dejanje obsodila in poudarila, da dogodek kaže, kako pomembno je, da se odzovemo in obsodimo sovraštvo, rasizem in sovražni govor.