"Jaz temu pravim pot v kaos," skrivno cesto v Amazoniji opiše Danicley de Aguiar, okoljevarstvenik pri organizaciji Greenpeace. Kot je povedal za Guardian, težko gradbeno mehanizacijo še nikoli do zdaj niso opazili na ozemlju, kjer biva staroselsko ljudstvo Yanomami. Gre za območje v velikosti Portugalske na skrajnem severu brazilske Amazonije, blizu meje z Venezuelo.

"Verjamemo, da so tam vsaj štirje bagri. Gre za rudarjenje na višji ravni, na ravni uničenja," še doda. 

Iz letala so okoljevarstveniki na izvidniški misiji opazovali bager, ki je uničeval ozemlje, na katerem živi približno 27.000 pripadnikov ljudstev Yanomami in Ye'kwana, ki nimajo stika z zunanjim svetom. Zaskrbljujoče je, da se ena od teh izoliranih vasi nahaja le okoli 16 kilometrov od nezakonite ceste. 

Kot je poudarila Aguiarjeva ekipa, so imele kriminalne združbe, ki uničujejo ozemlja, koristi od nedavnih predsedniških volitev v Braziliji. Medtem ko je bila država osredotočena na volitve, so kriminalci svojo opremo neopazno pripeljali globoko v deželo ljudstva Yanomami.

Nezakoniti iskalci rudnin, znani kot "garimpeiros", so se začeli zgrinjati v deželo Yanomami v iskanju kositra in zlata v 70. in 80. letih 20. stoletja, potem ko je vojaška diktatura pozvala revne Brazilce, naj zasedejo regijo, ki jo je imenovala dežela brez ljudi za ljudi brez zemlje. 

Prihod iskalcev rudnin je pomenil katastrofo za Yanomami. Vasi so zdesetkale epidemije gripe in ošpic, približno 20 odstotkov ljudstva je umrlo v samo sedmih letih. Negodovanje mednarodne skupnosti je nato povzročilo izselitev več deset tisoč rudarjev v zgodnjih 90. letih kot del operacije Selva Livre (Osvoboditev džungle). Pod mednarodnim pritiskom je takratni brazilski predsednik Fernando Collor de Mello ustvaril 9,6 milijona hektarjev velik rezervat. "Yanomami moramo zagotoviti prostor, da ne izgubijo svoje kulturne identitete ali svojega habitata," je dejal Mello.

Ta prizadevanja so sprva uspela, toda v naslednjem desetletju so se "garimpeirosi" vrnili zaradi naraščajočih cen zlata in hude revščine, ki je rudarskim šefom zagotavljala stalno ponudbo delovne sile. Razmere so se še poslabšale, ko je bil leta 2018 za predsednika izvoljen Jair Bolsonaro. Ta je želel, da se staroselska ozemlja odprejo komercialnemu razvoju. 

Alisson Marugal, zvezni tožilec, zadolžen za zaščito ozemlja Yanomami, je dejal, da je prihod težkih strojev zaskrbljujoč za razvoj skupnosti, ki se sooča z akutno humanitarno krizo. Nezakoniti rudarji, nekateri domnevno povezani s karteli, so odgovorni za spolno nasilje, izbruhe malarije in prisilno zapiranje zdravstvenih ustanov, s čimer so otroke izpostavili številnim boleznim in podhranjenosti. 

Novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je zavezal, da bo "garimpeirose" ustavil in zmanjšal krčenje pragozda."Tako Brazilija kot planet potrebujeta živo Amazonijo," je dejal Lula v svojem prvem govoru po zmagi na oktobrskih volitvah. Marugal meni, da je zaustavitev nezakonitega rudarjenja na ozemlju Yanomami možna, če bo obstajala politična volja, ki pa je pod vladavino Bolsonara ni bilo.