Vojne so skušali ustaviti božič, igre in virus

Tradicija premirja, ki je prinašala sporočilo miru, sega že v čas antične Grčije. Takrat je bilo doseženo prenehanje vseh sovražnosti v času olimpijskih iger, da ne bi ogrozili varnosti športnikov in gledalcev na igrah.

Olimpijsko premirje z dolgo tradicijo

Na pobudo Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) so že od leta 1993 vsake olimpijske igre čas prijateljstva. S tem so želeli po zgledu antičnih olimpiad v času iger razglasiti olimpijsko premirje, ko naj bi utihnili vsi spopadi na zemeljski obli. K premirju v tem času tradicionalno pozivajo tudi Združeni narodi.

V italijanski regiji Piemont, ki je leta 2006 gostila zimske olimpijske igre v Torinu, so denimo olimpijsko premirje podpisali tudi sindikati. S tem so se zavezali, da v času omenjenega športnega druženja ne bodo stavkali. Organizatorje torinskih iger je namreč skrbelo, da bi se času iger delavci v prometu ali zaposleni na televiziji odločili za stavko. To se je zgodilo v času smučarskega svetovnega prvenstva v Bormiu leto prej, zaradi česar so morali eno tekmo celo prestaviti.

V času modernih olimpijskih iger naj bi premirje trajalo en teden, pred začetkom olimpijskih iger pa do sedem dni po koncu paraolimpijskih iger. Premirje je bilo v zadnjih 15 letih sicer trikrat kršeno, vsakokrat pa je bila vpletena Rusija. Najprej leta 2008 zaradi vojne v Gruziji, nato leta 2014 zaradi priključitve Krima, lani pa še zaradi t. i. posebne vojaške operacije v Ukrajini, ki so jo začeli 24. februarja po zaprtju zimskih olimpijskih v Pekingu in pred otvoritveno slovesnostjo paraolimpijskih iger, kar je Mok ostro obsodil.

Praznično premirje, ki ga ni bilo

Čeprav je bilo iz ZDA sprva slišati ocene, da bo vojna končana do konca leta, spopadi v Ukrajini še vedno potekajo. Decembra so se sicer zvrstili pozivi številnih verskih voditeljev, naj agresija preneha vsaj v času božičnih praznikov.

"Pogajanja niso evfemizem za kapitulacijo, niti niso racionalizacija agresije ruskega predsednika Vladimirja Putina. To je preprosto priznanje, da konca te vojne ni mogoče doseči z večjo vojno. Treba je ukrepati glede kakršne koli možnosti za prekinitev sovražnosti," so poudarjali pri ameriški mirovniški organizaciji CodePink.

Na spletu je tako še vedno aktivna peticija omenjene organizacije, ki poziva k podpisom za božično premirje v Ukrajini. 

Številni kristjani po svetu božič praznujejo 25. decembra, večina Ukrajincev pa je pravoslavcev in zato so skozi stoletja tako kot Rusi ta krščanski praznik obeleževali 7. januarja. Toda po začetku oboroženih spopadov je ukrajinska pravoslavna cerkev dovolila, da bogoslužja potekajo tudi takrat, ko praznuje tudi zahodni svet. Od leta 2017 sta tako državna praznika tako 25. december kot 7. januar.

Putin odredil 36-urno prekinitev ognja, Zelenski ruski poziv zavrnil

V luči bližajočega se pravoslavnega božiča je ruski predsednik Putin na poziv patriarha Ruske pravoslavne cerkve Kirila odredil prekinitev ognja v Ukrajini, k temu je pozval tudi ukrajinsko stran. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v ruščini v videonagovoru očital, da si Rusi želijo premirja, "da lahko zaustavijo ukrajinsko napredovanje". 

Politični svetovalec ukrajinskega predsednika je na družbenih omrežjih zapisal, da bo "začasno premirje doseženo takrat, ko bodo Rusi zapustili okupirana ozemlja".

Božično premirje, ki se je zapisalo v zgodovino

Se je pa v zgodovino zapisalo božično premirje iz prve svetovne vojne. Šlo je za trenutek človečnosti na začetku tega štiriletnega konflikta, v katerem je do leta 1918 umrlo več kot 16 milijonov vojakov in civilistov.

Premirje je leta 1914 začelo veljati na božični večer in je veljalo tudi za božič. Britanski in nemški vojaki, sicer sovražniki, so v tem času prišli iz svojih skrivališč in jarkov ter se zbrali vzdolž Zahodne fronte. Skupaj so se pogovarjali, šalili in si izmenjavali cigarete. Na nevtralnem ozemlju naj bi zaigrali celo nogometno tekmo, ki so jo 100 let pozneje znova uprizorili tudi njihovi sodobni vojaški kolegi. Ekipi sta igrali z moderno opremo in moderno žogo, igralce pa sta na igrišče pospremila britanski in nemški vojak v uniformi iz prve svetovne vojne.

Strokovnjaki sicer pravijo, da ne obstaja trden dokaz za to, da je v času premirja takrat res prišlo do nogometne tekme med vojaki. Kot je dejal upravitelj Državnega vojaškega muzeja v Londonu Matt Brosnan, je bil premor v bojevanju za vojake bolj koristen v smislu možnosti za okrevanje in pokop trupel mrtvih kolegov, ne pa za igro nogometa.

Manj uspešno pa je bilo leta 1968 praznično premirje v vietnamski vojni. Papež Pavel VI. je uspel prepričati Južni Vietnam in ZDA, da na novega leta dan razglasijo enodnevno premirje. Toda Severni Vietnam in vietkongovci se tega niso držali, dan se je končal s številnimi žrtvami.

Osredotočanje na 'pravi boj za naša življenja'

Za urgentni poziv k premirju po vsem svetu pa je leta 2020 poskrbel novi koronavirus. "Pozivam k takojšnji prekinitvi ognja v vseh kotičkih sveta," je 23. marca dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "Čas je, da prekinemo oborožene konflikte in se skupaj osredotočimo na pravi boj za naša življenja," je poudaril. Izpostavil je, da je prekinitev ognja po njegovih besedah ključna za odprtje koridorjev, po katerih bi na območja konfliktov dostavljali pomoč za reševanje življenj.

Do konca junija je podporo predlogu izrazilo kar 172 držav članic ZN, 1. julija pa je nato tudi Varnostni svet ZN soglasno sprejel resolucijo, v kateri je pozval k najmanj 90-dnevni zaustavitvi konfliktov, da bi se lažje borili proti pandemiji covida-19.