Izetbegović z izjavami o preštevanju sil in robotih poglobil napetosti v BiH

Na predvolilni tribuni stranke SDA, ki je v ponedeljek potekala v Hadžićih pri Sarajevu, je predsednik te največje bošnjaške stranke Bakir Izetbegović prilil olje na že tako razplamtel politični ogenj. Izjavil je namreč, da imajo Bošnjaki pripravljen odgovor "za Bog ne daj". 

"Prešteli smo se. Tako, koliko lovcev imamo, koliko mladih ljudi, koliko imamo inštruktorjev na dronih in tako dalje. Ne bom nadaljeval, vendar tako, da veste," je dejal Izetbegović.

Srbski član predsedstva BiH in predsednik SNSD Milorad Dodik pa mu je odgovoril v istem slogu: "Nas, Srbov, nihče ne bo prešteval, vendar morajo vedeti, da nas je dovolj."

Izetbegović se je na shodu med drugim dotaknil tudi problema izseljevanja. "Mlade ljudi, ki odhajajo, bomo morali v veliki meri nadoknaditi z visoko tehnologijo in roboti. Tudi oborožene sile bomo torej morali podpreti z roboti, predvsem z droni oz. letečimi roboti," je dejal Izetbegović.  

Izjava o robotih je sprožila plaz komentarjev na družbenih omrežjih. "Kakor kaže, si bodo tudi roboti urejali vize, da zbežijo," je bil eden od komentarjev. 

"Pomisli, da to izjaviš, greš na kavo in kosilo, po službi prideš domov, se zlekneš in prižgeš TV in vidiš, da si to izjavil v Bosni in Hercegovini v predvolilnem letu, ko se boriš, da boš voditelj države. Gledaš in se ne vprašaš, če si normalen," je razočarano zapisal nekdo drug. 

'Nahajamo se v shizofreni politični situaciji, kjer so vsi v BiH talci trojke SNSD-HDZ-SDA'

Iz opozicijskih strank so opozorili, da gre za nesprejemljivo hujskaško vojno retoriko in neprimeren predvolilni boj. Poslanec v narodni skupščini Republike Srbske (manjše entitete BiH) Igor Crnadak je dejal, da je Izetbegovićeva izjava še en pokazatelj, kako napačna je politika SNSD in da ta s svojimi partnericami ogroža mir in stabilnost regije. 

"Samo zato, ker takšne izjave in politika SDA odgovarjajo SNSD, ker so tudi oni napovedovali obkoljevanje kasarn in nasilen izgon agencij SIPA in OSA, se danes nahajamo v shizofreni politični situaciji, kjer so vsi v BiH talci trojke SNSD-HDZ-SDA," je poudaril. Dodal je, da je takšno strašenje ljudi tik pred predvolilno kampanjo in namerno dviganje napetosti z vojnohujskaškimi izjavami "antidejtonsko in antinarodno". 

Veleposlaništvo ZDA je na svojem profilu na Twitterju zapisalo, da so "šokirani in zgroženi" zaradi hujskaških izjav Izetbegovića, ki da so predvidljivo povzročile prav tako nesprejemljiv odgovor Dodika. 

"V letu 2022 si državljani BiH zaslužijo boljše od voditeljev, ki pozivajo k etničnim delitvam in podpihujejo etnične napetosti. Državljani BiH si zaslužijo voditelje, ki bodo delali na splošnem dobrem in prinašali težke odločitve, ki so nujne za to, da si BiH zagotovi mesto v evroatlantski skupnosti narodov. Resnična posvečenost sodelovanju in kompromisom, ne pa prikrite grožnje zatekanja k nasilju, je potrebna za reševanje težav te države, ki se poslabšujejo," so ZDA zapisale v sporočilu.

Izjave so najostreje obsodili tudi v Uradu visokega predstavnika (OHR). "Vojnohujskaške in vroče izjave, kot je ta gospoda Izetbegovića, so nevarne in vračajo v tragični spopad iz 90. let. Širijo strah med vse državljane, povečujejo napetosti in na noben način ne prispevajo k napredku sodelovanja, stabilnosti in miru v BiH. Gospod Izetbegović mora skupaj z ostalimi političnimi voditelji delati na iskanju načinov, da najmlajše in najbolj perspektivne državljane te države zadrži v BiH, namesto da zagovarja robote, ki jih bodo zamenjali," je poudaril Christian Schmidt, visoki mednarodni predstavnik v BiH.

Izpostavil je, da so voditelji v preteklosti podajali veliko bolj razumne izjave in da se je treba vrniti k takšni komunikaciji. "Ta začarani krog akcije in reakcije, ki ga ilustrira tudi dejstvo, da je po izjavi gospoda Izetbegovića takoj sledila še ena neodgovorna izjava člana Predsedništva BiH in predsednika SNSD Milorada Dodika, se mora ustaviti! Imamo veliko pomembnejšega dela, ki ga je treba dokončati," je še dodal visoki predstavnik v BiH. 

Neprimerne izjave Izetbegovića in Dodika so med drugim ostro obsodili tudi v Delegaciji Evropske unije v BiH ter v Veleposlaništvu Nemčije v BiH.

Množični protesti proti poglabljanju etničnih delitev v državi

V Bosni in Hercegovini se zaradi bližajočih se splošnih volitev, ki bodo potekale 2. oktobra, v zadnjih tednih stopnjujejo politične napetosti. Zaradi nezadovoljstva hrvaške strani glede volilne zakonodaje je visoki mednarodni predstavnik v BiH Schmidt pripravil spremembe volilne zakonodaje in ustave federacije BiH.  Vendar pa tem napovedanim spremembam nasprotujejo predvsem tisti državljani BiH, ki si ne želijo še več delitev. Proti napovedanim spremembam so tako v zadnjih dneh potekali tudi množični protesti, saj mnogi namreč menijo, da bo načrtovana reforma le še poglobila etnične delitve v že tako razklani državi. 

V Sarajevu so se tako protestniki zbrali pred sedežem visokega predstavnika OHR, vihteli bosanske zastave in poudarjali, da želijo enotno Bosno in Hercegovino brez etničnih delitev ter da nasprotujejo spremembam volilnega zakona.

V sredo je sicer Schmidt na podlagi bonnskih pooblastil uvedel zgolj tehnične spremembe volilnega zakona države. Ni pa sprejel političnih sprememb volilne zakonodaje, ki naj bi predvidevala uvedbo triodstotnega volilnega praga v kantonih za volitve delegatov v dom narodov parlamenta Federacije BiH ter za izvolitev predsednika in podpredsednika te bošnjaško-hrvaške entitete BiH. 

Uvedba tega praga bi pomenila, da bi samo v primeru, da v kantonu živi več kot tri odstotke pripadnikov konstitutivnega naroda v odnosu do njihovega števila v Federaciji BiH, lahko kanton predstavnika tega naroda imenoval v zgornji dom parlamenta te bošnjaško-hrvaške entitete. Sedaj velja, da iz kantonov imenujejo po najmanj enega predstavnika vsakega od treh konstitutivnih narodov. Spremembe pa bi povzročile nadaljnjo diskriminacijo manjšin v kantonih in bi po mnenju bošnjaških politikov utrdile na oblasti največjo stranko bosanskih Hrvatov HDZ BiH. 

Hrvaška stran sicer že dlje časa zahteva volilno reformo, saj meni, da so Hrvati v BiH premalo zastopani v državnih institucijah. V ponedeljek se je v BiH mudil tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je dejal, da se mu zdi Schmidtov predlog dober, konstruktiven in koristen.

"V BiH ni prvorazrednih in drugorazrednih državljanov, tu živijo trije konstitutivni narodi," pa se je na te očitke glede napovedanih sprememb odzval Schmidt in dodal, da bodo te omogočile transparentne, svobodne in poštene volitve. V pogovoru za Deutsche Welle pa je pojasnil, da omenjeni triodstotni prag ni mogoče upoštevati in da bodo skušali najti druge rešitve. 

Opozoril je, da je trenutna situacija v Federaciji BiH dramatična. "Tam imate vlado, predsednika in podpredsednika. Nihče od njih ni bil izvoljen v zadnjih štirih letih, saj so bile volitve blokirane. Tu je še vedno stari predsednik, ki je bil izbran leta 2014," je pojasnil. Gre za predstavnika hrvaškega naroda Marinko Čavara, ki je tudi podpredsednik HDZ BiH.