Pri omejevanju cen energentov za 'skupni evropski pristop'

Voditelji članic EU so se danes strinjali, da je pri nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo, vključno z omejevanjem cen plina, potreben evropski pristop, sta po zasedanju v Pragi poudarila češki premier Petr Fiala in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Komisija bo konkretne predloge predstavila do rednega vrha čez dva tedna

"Pozitivno je, da članice želijo evropske rešitve, ne želijo po nacionalnih poteh, kar bo precej dražje," je o današnji razpravi o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo povedal Fiala, ki je gostil neformalno srečanje voditeljev držav članic EU.

Skupen evropski pristop je po mnenju voditeljev potreben tudi pri omejevanju cen plina, pa je povedal predsednik Evropskega sveta Michel. "Vsi razumemo, da ne moremo imeti 27 nacionalnih rešitev, ampak da bomo s skupnim pristopom premagali izzive. Potrebujemo usklajevanje na ravni EU," je poudaril.

Tako Fiala kot Michel sta ob tem poudarila, da bo 20. in 21. oktobra v Bruslju potekal še redni vrh EU, do takrat pa bo Evropska komisija predvidoma predstavila tudi konkretne predloge ukrepov.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je voditeljem predstavila osnutek možnih ukrepov, ki jih je opredelila v pismu pred današnjim zasedanjem. Med temi je omejitev cene plina v povezavi z nizozemskim vozliščem TTF, na katero je trenutno vezano določanje cen plina v Evropi. Poleg tega pa še cenovna kapica za plin, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike.

Po neuradnih informacijah so sicer države članice že precej zbližale stališča glede omejevanja cen plina, tako da je pričakovati, da bodo voditelji to na rednem vrhu EU čez dva tedna tudi potrdili.

Komisija je pri pripravi danes predstavljenega predloga upoštevala različne predloge držav članic, je še izvedela STA. Slovenija se je tako kot še 14 drugih držav članic zavzemala za uvedbo cenovne kapice za vse veleprodajne transakcije s plinom.

Predsednica komisije je v svojem pismu poudarila še pomen pogajanja o cenah z zanesljivimi partnerji in skupnega naročanja energentov. "Obstaja široka podpora temu, da bi prihodnjo pomlad oziroma na koncu zime, ko bodo naša skladišča prazna, skupaj naročali plin, da ne bi tekmovali med seboj, ampak izkoristili skupno pogajalsko moč," je povedala po vrhu v Pragi.

Ob vseh teh ukrepih je izpostavila pomen ohranitve enotnega trga in preprečitev njegove fragmentacije. Glede tega je bilo po njenih besedah široko strinjanje. Ključnega pomena pa so tudi enaki konkurenčni pogoji, je dejala.

Po mnenju predsednice komisije so pomembne tudi naložbe v domače obnovljive vire energije. Ti so pomembni za soočanje s podnebnimi spremembami, obenem pa je prehod na čiste vire energije tudi najboljši način za neodvisnost in varnost dobav energije. Zato bodo skušali zagotoviti tudi dodatna sredstva v okviru načrta za odpravo odvisnosti od ruskih energentov RePowerEU.

Voditelji so na današnjem vrhu govorili tudi o incidentih na plinovodih Severni tok v Baltskem morju, iz katerih je uhajal plin. Predsednica komisije je glede tega poudarila, da je treba takoj začeti delati za okrepitev odpornosti kritične infrastrukture.

Tudi o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell pa je dejal, da bo voditelje EU prosil za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini. "Voditelje bom prosil, naj podprejo predlog za novo tranšo plačil v evropski mirovni instrument, da bi še naprej vojaško podpirali Ukrajino in tudi za misijo urjenja ukrajinskih vojakov," je pred vrhom v izjavi novinarjem izpostavil Borrell.

Dodal je, da upa, da bodo ta predlog formalno imeli na mizi na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov sredi oktobra. Doslej je Unija Ukrajini prek mirovnega instrumenta namenila petkrat po 500 milijonov evrov pomoči, skupno 2,5 milijarde evrov.

Borrell je tudi dejal, da je treba na visoke cene energentov pogledati tudi z vidika varnosti. Po njegovem mnenju Rusija s cenami igra svojo igro.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je zavzela za uvedbo kapice za ceno zemeljskega plina, a na način, da države ne bi tekmovale druga proti drugi, da bi gospodinjstva lahko plačevala račune ter da bi rešili podjetja. "Čas je, da najdemo skupne rešitve, in sem precej optimistična, da jih bomo našli," je dejala. Ocenila je še, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo ustavil ter da mora biti Unija sposobna proporcionalno odgovoriti na grožnje. Ob tem je Metsola izrazila zadovoljstvo, da je Unija po ruski invaziji na Ukrajino pokazala takšno enotnost, kot je ni še nikoli doslej. Poudarila je še, da mora Unija pokazati, da ni grožnje, da se bo razdrobila.

Nujnost enotnosti Unije v podpori Ukrajini ter pri energetski krizi ob prihodu na vrh je izpostavil tudi Michel. "Razpravljali bomo o tem, kako zaščititi kritično infrastrukturo in kako si zagotoviti varnost," je še pojasnil. 

Pred Praškim gradom, kjer poteka vrh, se je sicer zbralo nekaj deset protestnikov z ukrajinskimi zastavami in zastavami EU. Ob prihodu predsednikov držav in vlad so vzklikali: "No veto, strong EU" (Ne vetu, močna EU) in Stronger together (Skupaj močnejši) ter nosili tudi napis Western tanks for Ukraine (Zahodni tanki za Ukrajino).

Voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Robert Golob, imajo na dnevnem redu nadaljnje ukrepe za soočanje z energetsko draginjo, odziv na rusko zaostrovanje agresije na Ukrajino ter nadaljnjo vojaško, finančno, humanitarno in politično podporo tej državi. Članice so sicer osmi sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi pravno podlago za cenovno kapico za rusko nafto, potrdile v četrtek.

Energetska kriza in vojna v Ukrajini sta zaznamovali tudi razprave na četrtkovem prvem zasedanju Evropske politične skupnosti. Več kot 40 evropskih voditeljev je enotno obsodilo rusko agresijo na Ukrajino.