Bomba, ki je uničila družino: 'Sin mi je umrl na rokah. Padel je tudi moj mož'

Marina je s hčerko Jano in vnukom zdaj pri sorodnikih na zahodu Ukrajine. Triletnemu malčku je ime Mihajlo. Poimenovali so ga po dedku, ki ga je oboževal. Marina je videti zelo izčrpana, oblečena je v črno, v njenih besedah ​​je slišati bolečino, žalost in jezo. Za britanski BBC je dejala: "Ko nekje ubijejo osebo, policija išče morilca. Vložijo tožbo. Oseba je kaznovana. Zdaj ni ubita samo ena oseba, ampak veliko njih. Ubijajo ljudi. Želim, da svet vidi, kdo to dela. Za to sta kriva Putin in njegov režim. To je ubilo moje najdražje."

Ko so Rusi začeli streljati na Irpin, so ona, njen mož in sin zapustili stanovanje in se preselili v dom svoje hčerke v bližini. Na dan napada pa so se zaradi nenehnega obstreljevanja zatekli v podzemno garažno hišo. Nekega večera je za nekaj časa postalo zatišje, zato so se odpravili v stanovanje v 15. nadstropje po hrano in da bi okopali vnuka

"Hitro smo opravili z vsem,  nato pa se je zaslišalo grmenje. Mihajlo in Sergej sta nas odrinila – mene, hčerko in vnuka. Mi smo se uspeli rešiti, onadva nista. V ušesih mi je odmevalo, na koži sem začutila nekaj vročega. Nisem vedela, kaj se dogaja. Zgodilo se je hitro, vedela pa sem, da sem živa," je opisala in dodala, da je bomba zadela spalnico in jo popolnoma uničila.  

Sin in mož se nista uspela rešiti

Zunaj na hodniku je začela klicati svojo družino in našla svojo hčerko ter vnuka. Bila sta prestrašena, na srečo nista bila poškodovana – rešila ju je vzmetnica, ki je padla nanje.  

"Nato sem začela klicati moža in sina. Sin mi je odgovoril. Sledila sem njegovemu glasu in šla nazaj v stanovanje. Mož je bil na zadnji stopnici. Če bi naredil še nekaj korakov, bi morda ostal živ. Nanj se je zrušila stena. Sin je bil hudo poškodovan. Kričal je: 'Mama, ne hodi sem. Pojdi in vzemi s seboj Jano in otroka.' Ugotovila sem, da se ne more premikati. Dejala sem mu: 'Prosim, počakaj, vrnila se bom pote."  

Marini, Janu in Mihajlu se je uspelo prebiti čez dim in prah ter priti varno iz stavbe. Marina je zunaj sosede prosila za pomoč. "Moški so se stekli v stavbo. Hitro so se vrnili in dejali so, da je nekdo živ, vendar da niso mogli storiti ničesar. Prosila sem za rjuhe in povoje in dejala, da grem sama," je dogajanje opisala Marina. Na koncu je po sina šla sama, z njo pa še zdravnica. Našli sta ga, še vedno je bil pri zavesti. Noge je imel zlomljene. "Dejal mi je: 'Mama, ne prenesem tega. Ubij me zdaj.' Sin mi je umrl na rokah, za nič ni prosil, samo preklinjal je Putina," je pripovedovala Marina.

"Z njim so umrli njegovi načrti. Umrl je v upanju, da se bo ustalil in imel družino. Putin ni ubil samo mojega sina in moža. Ubil je mojo družino," je dodala Marina. "To ni posebna vojaška operacija ruskega voditelja, kot jo imenuje. Gre za posebno operacijo obstreljevanja. Ena obstreljena hiša bi lahko še bila naključje, ne pa stotine hiš po Ukrajini. Rusi so namerno ciljali na hiše v Irpinu."

'Ni osebe, ki bi te objela, ko je najtežje'

Nadaljevala je, da je vsak dan težje. "Zjutraj se zbudiš in ni osebe, ki ti je bila najbližja. Tista, ki ti je vedno voščila dobro jutro in ti skuhala kavo. Ni osebe, ki bi te objela, če si slabe volje."  

Deset dni kasneje je Irpin še vedno oblegan, večina od 60.000 prebivalcev pa je mesto že zapustilo. Marina je zaključila, da njen sin in mož še vedno ležita v ruševinah. "Ne vem, kako in kdaj ju bom lahko pokopala. Upam, da najdem način, da to storim in da bom lahko obiskovala njun grob."