Boj proti raku: V Sloveniji moramo več naporov nameniti primarni preventivi

Po podatkih slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6500 pa jih umre. Vpliv socioekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni v Sloveniji in Evropi je še vedno velik, so v skupni izjavi zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje. 

Poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah je sicer pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni, saj ne glede na različno socioekonomsko razvitost regij ne beležimo večjih razlik med njimi.

Onkološki bolnik v Sloveniji ima najmanjše finančno breme iz lastnega žepa pri oskrbi raka med vsemi državami EU, so poudarili v izjavi. Po podatkih poročila so izdatki za onkološko zdravstveno varstvo v državi v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zato dostopni več kot 99 odstotkom prebivalstva.

Po številu novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami. Pojavnost in umrljivost sta torej višji kot v povprečju EU. V Sloveniji je rak drugi najpogostejši vzrok smrti v državi. Vseeno pa se je preživetje bolnikov glede na EU v zadnjih 10 letih nadpovprečno povišalo, in sicer za več kot 10 odstotkov, kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom državnega programa obvladovanja raka, so dodali.

Po podatkih poročila je bilo izboljšanje podatkov o umrljivosti pri moških dvakrat večje kot pri ženskah. Med vsemi smrtmi zaradi raka je bilo 25 odstotkov smrti zaradi raka pri moških in 15 odstotkov pri ženskah preprečljivih. Pri tem se preprečljiva umrljivost nanaša na maligne tumorje ustnic, ustne votline in žrela, požiralnika, želodca, jeter, sapnika, bronhijev in pljuč, materničnega vratu in mehurja. Šest odstotkov pri moških in 13 odstotkov pri ženskah pa je bilo preprečljivih ob zdravstveni oskrbi, kar zajema maligne tumorje debelega črevesa in danke, dojk, materničnega vratu, materničnega telesa, mod in ščitnice.

Eden od pomembnejših ciljev državnega programa je zagotavljanje enakosti onkološke oskrbe in izboljševanje njene kakovosti. Slovenija je prav tako ena od redkih držav EU, ki ima uspešno vzpostavljene vse tri presejalne programe za raka, in sicer program za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu Zora, za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora in zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju in danke Svit. Odzivnost v presejalnih programih za raka materničnega vratu in dojk sta blizu povprečij EU, pri raku debelega črevesa in danke pa je ta delež precej nad povprečjem EU, kažejo podatki poročila.

Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Po mnenju strokovnjakov so ti raki povezani z nezdravim življenjskim slogom, predvsem s kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem. Največje breme v državi predstavlja pljučni rak.

Poročilo tudi ugotavlja, da moramo v Sloveniji več naporov namenjati primarni preventivi. "Zavedamo se, da bi lahko s primarno preventivo v Sloveniji preprečili skoraj polovico vseh rakov. Zaradi tega smo na ministrstvu še okrepili izvajanje preventivnih aktivnosti, zlasti tistih, ki se morda v obdobju epidemije covida-19 niso v celoti izvajale. V letu 2022 smo zagotovili tudi sredstva za spodbujanje projektov primarne preventive, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije," je dejala koordinatorica državnega programa (2022-2026) z onkološkega inštituta Sonja Tomšič. Po njenih besedah je pomembno, da državljani poznamo 12 preventivnih korakov Evropskega kodeksa proti raku in jih po najboljših močeh udejanjamo.

V Sloveniji se spopadamo s pomanjkanjem kadra in opreme, zadnje zlasti na področju slikovne diagnostike. Onkološki inštitut Ljubljana je sicer z akcijskim načrtom že pristopil k nakupu dodatne naprave PET-CT (pozitronska emisijska tomografija), kjer je trenutno tudi največ pomanjkanja znotraj onkološkega zdravstvenega varstva, so še navedli v izjavi.

Umrljivost zaradi raka v nekaterih državah EU dvakrat višja kot v drugih

Med državami EU, Islandijo in Norveško obstajajo velike razlike v stopnji umrljivosti zaradi raka, saj je v nekaterih državah do dvakrat višja kot v drugih, ugotavljajo v poročilu o neenakosti pri rakavih obolenjih. 

Neenakosti v stopnji umrljivosti zaradi raka in izpostavljenostjo tveganjem za razvoj raka so tudi v teh državah zaznali na področju spola in družbenega ter ekonomskega položaja. V povprečju so moški z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki bolj izpostavljeni tveganjem za razvoj raka. 

Komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je poudarila, da je jasno razvidno, da med državami članicami EU obstajajo velike in nesprejemljive neenakosti. Napovedala je, da si bodo z evropskim načrtom za boj proti raku še naprej neutrudno prizadevali za boljše razumevanje, obravnavo in zmanjševanje teh neenakosti.

Države EU se pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe pri bolnikih z rakom sicer soočajo z različnimi izzivi. Nekatere države so dobro opremljene, vendar se srečujejo s pomanjkanjem usposobljenega zdravstvenega osebja, medtem ko imajo druge države veliko usposobljenih zdravnikov, vendar jim primanjkuje opreme za radioterapijo.

Rak povzroči kar 26 odstotkov vseh smrti in je drugi najpogostejši vzrok smrti v EU po boleznih srca in ožilja. Države EU so v letu 2018 za zdravljenje raka skupno porabile skoraj 170 milijard evrov, preventivi pa so namenile le 3,4 odstotka vseh zdravstvenih izdatkov. Med rakavimi obolenji je še vedno najbolj pogost pljučni rak.