"Hrvaška je prejela soglasno podporo Sveta za notranje zadeve in pravosodje - 1. januarja 2023 postajamo članica schengna!" je na spletu sporočil hrvaški premier Andrej Plenković. Ob tem je sporočil, da Hrvaška 80 odstotkov blagovne menjave opravi z državama članicami schengenskega območja. Ter da kar 75 odstotkov tujih obiskovalcev prihaja iz držav tega območja.
Hrvaška bo tako postala 27 članica schengna. Slovensko notranje ministrstvo je ob tem Hrvaški čestitalo. "Iskrene čestitke hrvaškim kolegom. Svet ministrov EU za notranje zadeve je ravnokar soglasno potrdil širitev schengenskega območja na Hrvaško. Mejne kontrole na meji med Slovenijo in Hrvaško ne bo več," so zapisali na spletu.
"Soglasno smo podprli širitev schengna na Hrvaško. Pričakujemo, da bo kot članica dosledno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje schengenske meje. Ob tem nas žalosti, da Bolgarija in Romunija kljub vse prizadevanjem in tudi izpolnjevanju potrebnih pogojev, še vedno nimata ustrezne soglasne podpore za njuno pridružitev," je v Bruslju dejala notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je dodala, da Slovenija njun vstop v schengen podpira. "Upamo, da bo ta odločitev kmalu sprejeta," je povedala.
"Slovenija in Hrvaška že zdaj sodelujeta, imata mešane patrulje, in zagotavljata varnost na svojem ozemlju," pa je dejala glede sodelovanja s Hrvaško pri varovanju meje.
Dobrodošlico hrvaškim državljanom je v prvem odzivu izrazila tudi evropska komisarka Ylva Johansson.
Na spletu se je oglasilo tudi češko predsedstvo Svetu EU, ki je zapisalo: "Schengensko območje se bo zahvaljujoč češkemu predsedstvu prvič po več kot desetletju povečalo. Ministri so podprli članstvo Hrvaške s 1. januarjem." Češki notranji minister Vit Rakušan je dejal, da je Hrvaška naredila vse, da bi se pridružila schengnu. "Prepričani smo, da je to zelo pozitivno sporočilo za vse evropske državljane," je dodal.
Nadzor na hrvaških kopenskih in morskih mejah z drugimi članicami schengna bo tako odpravljen 1. januarja prihodnje leto, na letališčih pa 26. marca ob menjavi letalskih voznih redov.
Vstop sosednje države je podprla tudi Slovenija, ki je članica območja brez nadzora na notranjih mejah od leta 2007. Ob tem je podala enostransko izjavo, v kateri poudarja, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje in da je treba mejo še določiti.
Hrvaška, ki se je Evropski uniji pridružila julija 2013, bo tako z novim letom vstopila še v območje brez nadzora na notranjih mejah, s čimer bo odpravljen tudi nadzor slovensko-hrvaški meji. Prvega januarja bo poleg tega prevzela tudi evro.
Notranji ministri naj bi prav tako glasovali o vstopu Romunije in Bolgarije v schengensko območje, a je podpora tema dvema državama pod vprašajem. Avstrija je namreč napovedala, da bo vložila veto na pridružitev Bolgarije in Romunije schengenskemu območju, poroča RadioFreeEurope.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je ob prihodu na srečanje pravosodnih in notranjih ministrov EU v Bruslju novinarjem povedal, da bo njegova država vložila veto na pridružitev članic EU Romunije in Bolgarije v schengensko območje. Vstop teh dveh držav v schengensko območje tako še naprej ostaja nesiguren.
KOMENTARJI (228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.