Kot prva sta se na resolucijo 377A (V) sklicevala Egipt in Mavretanija ter zahtevala sklic izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN, poroča Al Jazeera. Resolucija določa, da če VS ZN zaradi nesoglasja ne more izpolniti svoje glavne odgovornosti za ohranjanje svetovnega miru, lahko vmes poseže Generalna skupščina ZN.
Vendar tudi to ni tako preprosto. Priporočila Generalna skupščine ZN so pravno nezavezujoča, kar pomeni, da jih je mogoče povsem ignorirati. Izrael je v preteklosti že ignoriral več zavezujočih resolucij ZN, predvsem zaradi diplomatske podpore Washingtona.
Je torej mogoče, da bi z resolucijo 377A (V) zaobšli ameriški veto in ustavili uničujočo vojno, v kateri je od 7. oktobra umrlo več kot 18.000 Palestincev?
Prvi del resolucije 377A (V), znane tudi pod imenom "Združeni za mir", želi rešiti razmere, v katerih ZN ne izvajajo svoje glavne odgovornosti za ohranjanje miru in varnosti, ker članice VS ne morejo doseči soglasja. Resolucija nadalje pooblašča Generalno skupščino, da prek generalnega sekretarja skliče zasedanje. Skupščina naj bi tako članom pripravila priporočila za kolektivne ukrepe, vključno z "uporabo oborožene sile, kadar je to potrebno". Da bi resolucija začela veljati, bi moral sklicu sicer prisostvovati vsaj en član VS ZN ali skupina članov Generalne skupščine.
Zamisel o uvedbi dodatnih pooblastil za generalnega sekretarja je bila sprejeta zaradi korejske vojne leta 1950, ko je Severna Koreja po letih sovražnosti med državama napadla svojo južno sosedo. Nekdanja Sovjetska zveza je takrat preprečevala, da bi se Varnostni svet odločil ustaviti vojno, zato je bila 3. novembra 1950 sprejeta resolucija 377 (V). Idejo o resoluciji so sprožile ZDA, ker so mislile, da je v teh primerih Generalni skupščini treba podeliti pooblastila za povečanje njihovih zmogljivosti pri varovanju svetovne varnosti.
Resolucija je sicer izjemno redka, vendar se je že uporabljala pri reševanju različnih konfliktov, vključno s krizo v Kongu leta 1960, konfliktom med Indijo in Pakistanom leta 1971 ter sovjetsko okupacijo Afganistana leta 1980. Ključni element resolucije je, da potrjuje, da lahko Generalna skupščina, če se ji zdi smiselno, priporoči uporabo sile. Tako je bila sicer uporabljena le enkrat, in sicer v korejski krizi.
Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres bi torej lahko bil pooblaščen, da v 24 urah skliče izredno zasedanje Generalne skupščine, če to zahteva vsaj en član VS ali skupina članov Generalne skupščine. Države članice bi nato pripravile priporočila za skupno ukrepanje, kar bi lahko pomenilo, da bi se v primeru dogovora uporabile skrajne možnosti, vključno z vojaškim ukrepanjem. Vendar so vse resolucije in sklepi Generalne skupščine le priporočila.
Gutteres je sicer uporabil člen 99 Ustanovne listine ZN in VS uradno opozoril, da izraelska vojska v Gazi predstavlja resno svetovno grožnjo. In kljub ameriškemu vetu je dejal, da ne bo prenehal pozivati k humanitarni prekinitvi ognja v Gazi. "Varnostni svet sem pozval, naj si prizadeva za preprečitev humanitarne katastrofe, in ponovno pozval k razglasitvi humanitarne prekinitve ognja. Varnostni svet tega žal ni storil, vendar to ne pomeni, da je to manj potrebno," je dejal na forumu v Dohi.
Washington je na vse resolucije VS, ki so zahtevale takojšnjo prekinitev ognja in dostavo večjih količin humanitarne pomoči, položil veto. Washington vztraja, da bi takojšnja prekinitev ognja omogočila Hamasu, da si opomore in še naprej predstavlja varnostno grožnjo Izraelu. Hamas in druge palestinske odporniške skupine se namreč upirajo proti desetletjem izraelske okupacije in blokade, Izraelu pa očitajo tudi izvajanje ukrepov, kot je gradnja naselbin na palestinskih ozemljih, ki ovirajo uresničitev bodoče palestinske države.
ZDA torej menijo, da bi bilo njihovo lastno politično posredovanje učinkovitejše, če bi poskušali zagotoviti, da se Izrael izogne smrtnim žrtvam med civilisti, hkrati pa si prizadeva za uničenje Hamasa. Vendar se zdi, da Izrael ni upošteval nasvetov ZDA glede zaščite palestinskih civilistov, saj je že več kot 80 odstotkov žrtev prav civilistov.
