Humani papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi pride v stik večina spolno aktivnih oseb, tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu. Po podatkih mednarodnega referenčnega centra za HPV poznamo več kot 200 različnih genotipov, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Okužba s HPV v večini primerov poteka brez simptomov ali znakov, lahko pa privede do nastanka predrakavih ter rakavih sprememb. HPV so glavni vzrok za nastanek genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov in papilomov grla, tako pri moških kot pri ženskah, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Dobra novica je, da je to vrsto raka mogoče preprečiti in da lahko s cepljenjem proti HPV virusu v nekaj sekundah zaščitimo na milijone ljudi. Najuspešnejše po tej poti stopa Švedska, ki se približuje svojemu cilju – raka materničnega vratu želi v nekaj letih povsem izkoreniniti.
Rak materničnega vratu je enajsti najpogostejši rak pri ženskah in četrti najpogostejši rak pri mladih ženskah (25–49 let) v Evropi. V državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora za rakom materničnega vratu letno zboli okoli 31.000 žensk, več kot 13.000 jih umre. Za razliko od številnih drugih rakov, za katerimi primarno zbolevajo starejše osebe, se rak materničnega vratu pojavlja pri mlajših ženskah v rodni dobi.
Na Švedskem, v državi z desetimi milijoni prebivalcev, diagnozo raka materničnega vratu vsako leto prejme več kot 500 žensk, okrog 150 jih zaradi tega umre. A število primerov se v zadnjih 30 letih znatno zmanjšuje in se je od šestdesetih let razpolovilo, je na predavanju na Evropskem forumu o raku v Bruslju povedala Fanette Caudron iz švedskega združenja za boj proti raku.
"Pet odstotkov rakavih bolezni po vsem svetu povzroči okužba s humanim papilomavirusom HPV, zato sta prevencija skozi cepljenje in zgodnje odkrivanje s pomočjo presejalnih programov ključna ukrepa, da zboli manj žensk," je dejala.
Cepljenje proti virusu HPV je na Švedskem vse od leta 2010 del nacionalnega programa cepljenja, od leta 2020 pa je brezplačno tako za dečke kot deklice. Po besedah Caudronove je cepivo prejelo že 90 odstotkov deklic in 85 odstotkov dečkov. Razlog za tako visoko precepljenost je visoko zaupanje ljudi v zdravstvo in dobro zastavljen program cepljenja. "Dečki in deklice cepivo prejmejo v šoli, cepijo pa jih šolske sestre. Ta način se je izkazal kot učinkovit, saj je zagotovljena široka pokritost in pridobljeno večje zaupanje staršev v cepivo," je pojasnila.
Trenutno Švedska nudi tudi t. i. catch up cepljenje za mlade ženske, rojene med letoma 1994 in 1999. "Gre za ženske, ki so prestare, da bi cepivo dobile v šoli, tveganje, da bi se okužile s HPV, pa je zanje večje. Trenutno je cepljenih 47 odstotkov, naš cilj pa je, da pridemo do 70 odstotkov."
Caudronova je izpostavila, da obstajajo velike razlike med regijami, a dobra novica je, da sta dve regiji od 21 cilj že dosegli, kar dokazuje, da je mogoče.
Še en pomemben faktor za prevencijo raka materničnega vratu so presejalni programi za zgodnje odkrivanje. "Tudi tukaj gre Švedski zelo dobro. Ženske, stare od 23 do 64 let, dobijo vabilo na brezplačni pregled z že določenim datumom. To se je izkazalo za zelo učinkovito, udeleži se jih 78 % povabljenih."
Spogledujejo se tudi z možnostjo, da bi "catch up" cepljenje ponudili mladim moškim in določenim rizičnim skupinam. Zahvaljujoč veliki razširjenosti presejalnih programov, cepljenju proti HPV virusu tako za dečke kot za dekleta ter "catch up" cepljenju za ženske, stare od 25 do 30 let, bi lahko Švedska raka materničnega vratu izkoreninila zelo kmalu. "Govorimo o letu 2027, torej v treh letih," je bila jasna Caudronova. "Pred nami so še določeni izzivi, a smo definitivno na pravi poti." Če ji bo to uspelo, bo postala prva država na svetu.
Program cepljenja proti virusu HPV in presejalni programi se med državami zelo razlikujejo, zato je po njenih besedah pomembno, da kot civilna družba veliko delamo z otroki in poskušamo širiti informacije, vplivati na mlade ženske in odločevalce globalne politike, naj zagotovijo pravičen dostop do cepiv in tako zaščitijo ljudi po vsem svetu.
Neil Datta, izvršni direktor Evropskega parlamentarnega foruma za spolne in reproduktivne pravice (EPF), je ob tej priložnosti predstavil Atlas politike preprečevanja HPV – primerjalni zemljevid, ki se osredotoča na primarno in sekundarno preventivo ter spletne informacije. 47 držav v Evropi rangira glede na uspešnost politik preprečevanja raka materničnega vratu.
Rekorderke na zemljevidu, označene s temno zeleno barvo, so Danska (97,4 %), Švedska (97,4 %) in Finska (96,1 %). 12 držav članic EU ni v zeleni barvi, najslabše rezultate med članicami imajo Bolgarija, Romunija, Luksemburg in Grčija. Povsem na dnu evropskih držav sta Azerbajdžan in Bosna in Hercegovina. Slovenija je na zemljevidu obarvana rumeno.
"Od leta 2020 39 evropskih držav ponuja nacionalni rutinski program cepljenja, 30 držav zagotavlja spolno nevtralno cepljenje, vse države, razen Azerbajdžana, ponujajo presejalne programe, 24 držav ponuja presejalne programe za zrelo populacijo, 24 držav ponuja PAP in HPV testiranje ali samo HPV, 23 držav vodi register cepljenja proti HPV, 25 držav pa ponuja spletne strani z dobrimi informacijami o preprečevanju HPV, ki jih je enostavno najti," je naštel.
Med ključnimi priporočili državam, ki s cepljenjem proti HPV virusu zaostajajo, je omenil, naj cepljenje vključijo v rutinske državne sheme cepljenja, naj vzpostavijo spolno nevtralno cepljenje, ponudijo brezplačno cepivo, zagotovijo programe presejalnih pregledov za zrelo populacijo in poskrbijo, da bodo ti brezplačni.
Kaj pa Slovenija?
Kljub nekaterim učinkovitim ukrepom (presejalni program ZORA in cepljenje) je rak materničnega vratu še vedno javno zdravstveni problem tudi v Sloveniji. Po podatkih NIJZ v Sloveniji letno zboli 110 do 120 žensk, 40 do 50 pa jih umre. Poleg tega se v Sloveniji na leto operativno zdravi več kot 1600 žensk, pri katerih so bile odkrite predrakave spremembe, ki so posledica dolgotrajne okužbe z enim od nevarnejših genotipov HPV. Zaradi izjemno uspešnega odkrivanja najbolj zgodnjih oblik raka materničnega vratu v sklopu državnega programa ZORA je smrtnost zaradi tega raka v Sloveniji pod evropskim povprečjem, ocenjujejo na NIJZ.
V Sloveniji je na voljo devetvalentno cepivo, ki varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice. Cepljenje z devetvalentnim cepivom je namenjeno za uporabo od 9. leta starosti za preprečevanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, ki jih povzročajo genotipi HPV, vsebovani v cepivu, ter genitalnih bradavic (koničasti kondilomi), ki jih povzročajo določeni genotipi HPV.
Od leta 2021 so v program cepljenja proti HPV poleg deklet vključeni tudi fantje. Cepljenje se opravi z dvema ali tremi odmerki cepiva glede na starost ob začetku cepljenja. Posamezniki od 9. do vključno 14. leta starosti so cepljeni z dvema odmerkoma cepiva (v razmaku šestih mesecev med odmerkoma). Posamezniki, stari 15 let ali več, so cepljeni s tremi odmerki cepiva (po shemi 0, 2 in 6 mesecev). Cepljenje proti okužbi s HPV se lahko opravi istočasno z drugimi cepljenji.
Priporočeno (prostovoljno) cepljenje proti HPV v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) se izvaja ob sistematskem pregledu pri dekletih in fantih, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, v šolskem letu 2024/25 pa tudi pri fantih, ki obiskujejo 1. in 3. letnik srednje šole. Cepljenje v breme OZZ se opravi tudi pri zamudnicah in zamudnikih oz. mladih do dopolnjenega 26. leta starosti. Za vse ostale, ki bi se želeli cepiti proti HPV, pa je cepljenje samoplačniško, še pojasnjujejo na NIJZ.
Vsa rutinska cepljenja praviloma opravljajo pediatri in šolski zdravniki (tudi študentski zdravniki), enako velja tudi za cepljenje zamudnic in zamudnikov, ki se lahko opravi ob prvem naslednjem sistematskem pregledu ali po dogovoru z zdravnikom. Mladi odrasli do dopolnjenega 26. leta starosti se glede cepljenja proti HPV dogovorijo s svojim izbranim zdravnikom, cepijo pa tudi nekateri drugi zdravniki (npr. cepilne ambulante v nekaterih zdravstvenih ustanovah, cepljenje izvajajo tudi nekateri ginekologi).
V Sloveniji je bilo v obdobju 2009 do 2023 razdeljenih več kot 260.000 odmerkov cepiva proti HPV.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.