Bo postal Grindavik islandsko mesto številka ena za vulkanski turizem?

Preplah pred skorajšnjim vulkanskim izbruhom na Islandiji se počasi umirja, z manjšimi in globljimi razpokami prerešetano mesto Grindavik pa medtem ugotavlja, kako naj si čim prej in najbolj opomore. Krater, ki je ostal po kaosu, se širi vse od luteranske cerkve in vrtca čez otroško igrišče in pod novim razkošnim stadionom domačega košarkarskega moštva Grindavik.

Prebivalci lahko to ločnico med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo na nekaterih mestih preprosto preskočijo, vendar pa tiste najgloblje točke pred radovednimi očmi javnostmi skrbno skrivajo svoje globoko dno.

V četrtek zjutraj so stanovalci naposled le dobili neomejen dostop za vrnitev na svoje domove, kjer so lahko znova prevzeli svoje dragocenosti, poroča The Independent. Toda kljub napovedi vlade, da bo vrnitev mogoča vse do sončnega zahoda, se je v to "mesto duhov" vrnilo le okoli sto prebivalcev. Več tisoč drugih je medtem še vedno ohranjalo varno razdaljo z mestom, številni še vedno zaskrbljeni, da se bo izbruh vendarle zgodil.

Tudi potresna aktivnost na polotoku je v preteklih dneh močno upadla, s tem pa se je življenje v pristanišču naposled le začelo vračati v normalno stanje. Z vsakodnevnim upadom možnosti za dejanski izbruh vulkana pa se je začelo pojavljati tudi vprašanje: kaj v prihodnosti čaka mesto Grindavik?

Vzpon vulkanskega turizma?

Islandski tiskovni predstavnik za turizem Snorri Valsson pravi, da bi lahko ogromen krater kmalu pritegnil nove množice vulkanskih turistov. "Grindavik je najpomembnejše ribiško mesto, ki je bilo skozi stoletja hrbtenica Islandije. Ima tudi odličen muzej o tradiciji pridelave soljenih rib," je povedal. Vendar pa ob tem v prihodnosti mesta vidi tudi veliko povečanje števila turistov zaradi dogodkov preteklih tednov. "Za islandsko gospodarstvo je izjemno pomembno, da se Grindavik vrne v normalno stanje, saj so nedavni potresi in ustavitev mestnega življenja že vplivali na odločitve centralne banke."

O tem, kaj storiti z zevajočim prepadom v mestu, pa: "Ko se je pred 50 leti zgodil uničujoč izbruh na Westmanskih otokih, so nekatere ruševine ohranili nedotaknjene." Večino škode so sicer takrat popravili, vendar pa v mestu še vedno ostajajo točke, ki so opomin na uničenje, ter hiše, ki so bile na pol prekrite z lavo in pepelom. "Predstavljam si, da bo podobno tudi v Grindaviku. Če bo to izvedljivo, bodo ponekod verjetno v tleh ohranili razpoko, ki bo postala znamenitost na prostem, zanimiva za ogled," pravi.

Meni tudi, da čeprav so potresi povzročili veliko škode, lahko prebivalci Grindavika iz tega odnesejo tudi nekaj pozitivnega. "Ljudje so pokazali neverjetno moč. To je tesno povezana skupnost, ki bo držala skupaj in se spet postavila na noge," je prepričan.

'Vsak dan prinese novo situacijo'

Vendar pa Snorrijevega optimizma ne delijo nekateri izkušeni islandski seizmologi. Profesor Pállo Einarssono je dejal, da bi se sam sicer z veseljem vrnil v Grindavik, a je ob tem opozoril tudi, da so razmere še vedno preveč nestabilne, da bi tja preselil tudi svojo družino, kaj šele vse prebivalce mesta.

"Najugodnejše bi bilo, če bi se magma strdila pod zemljo in ne bi prišla na površje. Najslabši možni scenarij pa je, da magma na površje privre sredi mesta med hišami. S tem bi bilo lahko mesto izbrisano s tega sveta," je pojasnil Einarssono, ki poudarja, da je to novo poglavje dolge zgodbe. "Ta zgodba se zagotovo ne bo končala tu," pravi.

Zadnji izbruh se je sicer zgodil leta 1214, nato je vulkan 800 let "spal". "Morda smo na začetku aktivnega vulkanskega obdobja za naslednji dve ali tri stoletja. Odločitev o vrnitvi bo težka, nočem je še sprejeti. Trenutno vsak dan prinaša novo situacijo," je jasen.

A tako kot Valsson tudi nekateri drugi menijo, da se z razpokami na Islandiji odpira nova turistična točka. "Zagotovo bo to postalo številka ena za selfije na Islandiji," meni eden od reševalcev na območju. "Če tam postavite trgovino z ribami in krompirčkom ... Še posebej Angleži bodo z veseljem prišli," pravi.