Blinken: vojaška hunta v Mjanmaru mora končati z nasiljem

Resolucija je bila potrjena z 12 glasovi, tri članice – Kitajska, Rusija in Indija – pa so se glasovanja vzdržale. Sprejetje resolucije je sicer pomenilo trenutek relativne enotnosti VS ZN v letu, v katerem so se delitve še povečale zaradi ruske invazije na Ukrajino, navaja AFP. Resolucija poziva tudi k večji humanitarni moči žrtvam nasilja, s poudarkom na ženskah, otrocih in razseljenem prebivalstvu, vključno z ljudstvom Rohingi.

Suu Kyi je trenutno zaprta v samici v zaporu v prestolnici Najpjido zaradi množice obtožb. Do danes je bil 77-letni nekdanji Nobelov nagrajenec za mir obsojen na 26 let zapora, vključno s tremi leti težkega dela. Obsodbe, za katere kritiki in mednarodni opazovalci pravijo, da so politično motivirane, se večinoma nanašajo na splošne volitve novembra 2020, na katerih je njena Nacionalna liga za demokracijo prepričljivo zmagala in premagala stranko, ki jo je ustanovila vojska.

"Vsaka priložnost, da Varnostni svet o katerem koli vprašanju, zlasti pa o Mjanmaru, spregovori enotno in odločno, je dobrodošla," je pred glasovanjem dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa.

15-članski Varnostni svet ZN je že desetletja razdeljen glede Mjanmara, ki je od februarja 2021 pod oblastjo vojaške hunte. 77-letna Aung San Su Či se namreč nahaja v zaporu, odkar je vojska pred skoraj dvema letoma strmoglavila njeno vlado in nasilno zatrla vsakršen upor. Resolucija VS ZN poziva hunto, naj "nemudoma izpusti vse samovoljno pridržane zapornike", vključno s Su Či in nekdanjim predsednikom Win Myintom. Zahteva tudi "takojšnje prenehanje vseh oblik nasilja" in poziva "vse strani k spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države".

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je po glasovanju dejal, da resolucija predstavlja "močno sporočilo" celotnega sveta, da mora hunta "končati nasilje po vsej državi" in izpustiti zapornike. Pozval je tudi k večjim prizadevanjem za ponovno vzpostavitev demokracije v Mjanmaru.

"S to resolucijo mednarodna skupnost zahteva, da vojaški režim v Burmi preneha s svojim grozljivim nasiljem, nemudoma izpusti vse tiste, ki so nepravično pridržani, ter omogoči neoviran humanitarni dostop, skupaj z zaščito manjšinskih skupin," je dejala Linda Thomas-Greenfield. "Ampak to predstavlja le korak h koncu prelivanja krvi," je dodala. "Storiti je treba veliko več, VS ZN pa mora zahtevati, da nekdo sprejme odgovornost za storjena grozodejstva." 

Svoboščine in pravice državljanov v Mjanmaru so se pod vojaško hunto izrazito poslabšale. Na tisoče ljudi je bilo aretiranih zaradi protestov proti vojaški vladavini, vojska napada civilna območja, vključno s šolami. Hunta sicer trdi, da se bori proti teroristom, in obljublja mir v državi.