Medtem ko 88-letni papež Frančišek zaradi dvostranske pljučnice ostaja v bolnišnici, se mnogi sprašujejo, kdo bi lahko v prihodnosti vodil Vatikan in Katoliško cerkev. Ko so ga minuli teden sprejeli v bolnišnico, je bila njegova zdravstvena slika zapletena. "Kako se odziva na novo terapijo, bo znano do jutri," so po poročanju tiskovne agencije Ansa danes sporočili iz Vatikana, kjer sicer poudarjajo, da se papež počuti dobro ter da je noč minila mirno.
Zaradi papeževe bolezni so do konca tedna odpovedali vse cerkvene dogodke, kar sproža tudi skrbi glede svetega leta – posebnega jubilejnega leta v katoliški Cerkvi, v katerem papež katoliškim vernikom pod določenimi pogoji podeli popolni odpustek.
Zaradi njegovih zdravstvenih težav v zadnjih letih in njegove starosti pa se postavljajo tudi vprašanja o tem, kdo ga bo na svetem sedežu nasledil. Kot poroča The Independent, obstajajo številni znani kardinali, ki so že bili predlagani za to vlogo.
Po papeževi smrti ali v redkih primerih odstopa, kot se je zgodilo v primeru papeža Benedikta XVI., Vatikan skliče konklave, na katerih kardinalski zbor izvoli naslednjega voditelja Cerkve. Pravila konklava navajajo, da med 252 kardinali voli 138 oseb. Tajnega glasovanja v Sikstinski kapeli se lahko namreč udeležijo le mlajši od 80 let.
In katera so tista največja imena, ki se jih omenja za papeževega naslednika?
70-letni kardinal Pietro Parolin iz Veneta ima v volilnem konklavu najvišji "čin" med kardinali. Vse od leta 2013 deluje kot vatikanski državni tajnik, velja pa za zmerno osebo znotraj Cerkve, ki se ne naslanja ne na levo ne desno politično opcijo.
Pred kratkim je sicer Parolin v intervju za italijanski časopis L'Eco di Bergamo komentiral številna geopolitična vprašanja. "Vsakdo lahko prispeva k miru, vendar rešitve nikoli ne smejo iskati z enostranskimi vsiljevanjem, ki bi tvegalo teptanje pravic celih ljudstev. V nasprotnem primeru ne bo nikoli pravičnega in trajnega miru," je dejal.
Kardinal Peter Erdö je nekdanji predsednik Sveta škofovskih konferenc Evrope, svoje prakse pa posveča Mariji, Jezusovi materi.
72-letni Madžar je znan kot bolj konservativen glas v cerkvi, ki trdno stoji za prepričanjem o nerazvezljivosti zakona. Nasprotoval je tudi praksi, da ločeni ali znova poročeni katoličani prejemajo sveto obhajilo. Sprejemanje beguncev je medtem primerjal s trgovino z ljudmi.
Erdöja je leta 2003 za kardinala imenoval papež Janez Pavel II.
67-letni Luis Antonio Tagle je medtem sedmi Filipinec, ki je postal kardinal, ob prevzemu svetega sedeža pa bi postal tudi prvi azijski papež. Tagle trenutno služi kot proprefekt za oddelek za prvo evangelizacijo. Na mesto kardinala ga je imenoval papež Benedikt XVI.
V preteklosti je izkazal nekoliko bolj levo usmerjeno politiko, podobno papežu Frančišku. Kritiziral je odnos cerkve do homoseksualcev, neporočenih mater ter ločenih ali znova poročenih katoličanov. "Besede, ki so bile v preteklosti uporabljene za geje, ločene in razvezane ljudi, neporočene matere itd., so bile v preteklosti precej ostre. Mnogi ljudje, ki so pripadali tem skupinam, so bili ožigosani, kar je vodilo v njihovo izolacijo od širše družbe," je na primer dejal leta 2015.
Kardinal Matteo Zuppi velja za ljubljenca papeža Frančiška, ki mu je kardinalski naziv leta 2019 tudi podelil. Vse od maja 2022 zaseda mesto predsednika italijanske škofovske konference.
69-letnik je v imenu Frančiška opravil več potovanj po vsem svetu. Med drugim je v sklopu mirovne misije odpotoval v Ukrajino, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, v ZDA pa se je srečal tudi z nekdanjim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Preden je postal kardinal, je tudi Zuppi delil svoje bolj pozitivne poglede na LGBTIQ+ osebe. Za knjigo Jamesa Martina Graditi mostove je napisal esej, v katerem je izpostavil, kako koristno je spodbujati dialog ter širjenje znanja in razumevanja z "našimi LGBTIQ+ brati in sestrami".
Zadnji med izpostavljenimi kardinali je še Raymond Leo Burke, rojen v Wisconsinu, ki ga kritiki obravnavajo kot odkritega tradicionalista. Leta 2010 mu je kardinalski naziv podelil takratni papež Benedikt XVI.
Burke je v preteklosti javno nasprotoval liberalnejšim filozofijam papeža Frančiška, zlasti glede njegove pripravljenosti, da dovoli ločenim in znova poročenim parom prejemanje evharistije. Dejal je celo, da katoliški politiki, ki podpirajo legaliziran splav, ne bi smeli prejemati evharistije.
Za spornega pa je označil tudi spremenjen odnos cerkve do umetne kontracepcije, civilnih porok in istospolno usmerjenih.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.