V začetku junija je nekdo poskušal zažgati avtobusno garažo v Pragi, a ker mu to ni uspelo, poskus ni vzbudil veliko pozornosti. Dokler ni češki premier Petr Fiala razkril, da je zelo verjetno, da za tem stoji Moskva.
Tudi muzej okupacije v Rigi je bil februarja tarča požiga, marca je zagorelo skladišče v Londonu, maja pa nakupovalno središče v Varšavi. Aprila je policija v Nemčiji aretirala več oseb, osumljenih načrtovanja eksplozij in požigov, francoske oblasti pa so šle še korak dlje in začele protiteroristično preiskavo. Skoraj vsak mesec podobni dogodki. Naključje ali dobro premišljen načrt?
A to še ni vse, iz različnih evropskih držav so od začetka leta prihajala poročila o več hekerskih napadih in vohunskih incidentih, Evropska unija pa je obtožila Rusijo in Belorusijo, da z orožjem spodbujata ilegalne migracije, saj prosilce za azil iz tretjih držav potiskata proti evropskim mejam. Poleg tega je bilo več sumljivih napadov, poroča CNN. V Španiji so denimo našli ustreljenega ruskega prebežnika, v Litvi pa so s kladivom brutalno napadli opozicijskega predstavnika v izgnanstvu.
In četudi ni nikakor dokazano, da za vsem tem stojijo prav Rusi, pa imajo "naključni" napadi eno skupno lastnost: lokalni uradniki menijo, da za tem stoji Moskva. Napadi so osamljeni, niso množični, a vendar varnostni strokovnjaki pravijo, da pomenijo hibridno vojno Rusije proti Zahodu. "Grozi nam nekaj, kar ni popoln vojaški napad, to so te hibridne grožnje. Vse od vmešavanja v naše politične procese, spodkopavanja zaupanja v naše politične institucije, širjenje dezinformacij, kibernetskih napadov in sabotažnih akcij proti kritični infrastrukturi," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Moskva pa ni prevzela odgovornosti za nobenega od napadov, vendar je ruski predsednik Vladimir Putin dal jasno vedeti, da vojno v Ukrajini vidi kot del širšega spora z Natom in da režim v Kijevu vidi zgolj kot lutko Zahoda. "Že dolgo je del ruske vojaške doktrine, da se poskuša izogniti soočenju z Natom na bojišču, ker ve, da bi izgubila proti Natovim silam," je komentiral obramboslovec Rod Thornton. "To, kar počnejo, so dejavnosti, ki so pod pragom oboroženega spopada, zato s tem ne tvegajo Natovega odziva po 5. členu."
Rusija bi lahko namerno izvajala takšne napade, da bi v Natu zasejala še več razdora. "Nato deluje le, če vse države članice Nata delujejo enotno. Ni dobro, če ZDA, Združeno kraljestvo in morda Francija rečejo, da bodo šle proti Rusiji, druge države, da nočejo tega narediti," je poudaril Thornton.
Glavni cilj Putina je najverjetneje prekiniti tok zahodne vojaške pomoči Ukrajini, je za CNN dejala Nicole Wolkow, raziskovalka Rusije na Inštitutu za preučevanje vojne s sedežem v ZDA. "Te hibridne operacije so del ruskih vojnih prizadevanj za oslabitev zahodne odločenosti za podporo Ukrajini in spodkopavanje enotnosti na Zahodu," je dejala in opozorila, da se Rusija dolgoročno morda pripravlja na bolj neposredno konfrontacijo.
Seveda hibridna vojna ni novost, Rusija je podobne napade izvajala že pred vojno. In zdaj očitno napreduje oziroma povečuje svoje sposobnosti. Najbolj očiten znak tega je bilo povišanje zloglasnega vohunskega poveljnika Andreja Averjanova v vrh GRU leta 2020. Averjanov naj bi leta 2018 nadzoroval zastrupitev Sergeja in Julije Skripal z živčnim strupom novičok, načrtoval naj bi tudi eksplozijo v skladišču streliva na Češkem leta 2014 in zdaj je namestnik vodje GRU. Sprva je bil vodja enote 29155, ki je znana po sodelovanju v napadu v Salisburyju, poskušali so organizirati državni udar v Črni gori, imeli so operacije za destabilizacijo Moldavije in Severne Makedonije, je razložil tudi Oleksandr Daniliuk, sodelavec britanskega obrambnega in varnostnega think tanka Royal United Services Institute ter nekdanji ukrajinski obveščevalni uradnik.
Večina doslej izvedenih napadov je bila razmeroma majhnih razsežnosti, kar kaže na to, da Rusiji ne gre toliko za povzročitev čim večje škode kot za ustrahovanje lokalnega prebivalstva. Raziskovalci pravijo, da številne napade spremlja kampanja dezinformacij, katere namen je preusmeriti krivdo z Rusije. V zadnjih mesecih je več držav po Evropi utrpelo večje vdore, več francoskih vladnih služb pa je bilo žrtev "obsežnega kibernetskega vdora".
Podcenjevanje Rusije?
Nato že več časa opozarja na napade Rusije na Zahod, vendar so evropski voditelji do nedavnega stežka pokazali s prstom na Kremelj. In čeprav naj bi številne odmevnejše napade odobril ali celo neposredno ukazal ruski predsednik, pa so v ruskem političnem vrhu še številni drugi vplivneži. Ljudje, znani kot siloviki, ki so najvplivnejši ruski možje, so se na oblast povzpeli v vrstah sovjetskih in ruskih varnostnih služb. Prepričani so, da je Rusija lahko močna le, če sta Zahod in Nato šibka.
"Rusija je bila vedno sovražno nastrojena proti Zahodu," je dejal Thornton. "To sega daleč nazaj v carske čase, ideja, da je Zahod grožnja, da hoče Zahod Rusijo uničiti, da bi Rusija postala manjša, šibka država, tako da kogar koli boste postavili na oblast v Kremlju, še vedno bo obstajala miselnost, da je Zahod v bistvu sovražnik."