V Georgii manj kot 2.000 glasov razlike, bitka bo tesna do konca

Za Američani je kaotično povolilno dogajanje. Predvolilne ankete so namreč znova močno udarile mimo in država se je znašla v položaju, kjer šteje vsak glas, saj sta kandidata izjemno izenačena. Noč je pokazala, da se je ta razlika še zmanjšala. V zveznih državah, ki imajo na milijone prebivalcev, bo pomemben vsak glas. Treba bo počakati tudi glasove vojakov, saj je razlika enostavno premajhna, ti glasovi pa še niso prešteti.

Države bojnega polja (battleground states) so Nevada, Severna Karolina, Georgia, Arizona in Pensilvanija, pa tudi Aljaska, čeprav tam že kaže, da bo prepričljivo zmagal Trump. Nevada prinaša šest elektorskih glasov, Arizona 11, Georgia 16, Severna Karolina 15 in Pensilvanija 20. 

Nevada, v katero so uprte vse oči, je ob 18. uri sporočila zadnje rezultate. Bidnova prednost je zdaj komaj 11.000 glasov, trenutno ima 49,4 odstotka glasov, Trump pa 48,5 odstotka. Prešteti morajo še več kot 150.000  glasovnic, torej so prešteli okoli 89 odstotkov glasov. Republikanci so že vložili tožbo proti državi, češ da je 10.000 glasov prišlo od ljudi, ki ne živijo več v Nevadi, a je sodnik prvo sodbo že zavrnil. Jasnejši rezultat pričakujejo do konca tedna, saj morajo procesirati še vse glasove, ki so bili poslani po pošti in so prispeli pozno, a so bili oddani do 3. novembra.

Biden je po zadnjih novicah tvitnil: "Bodite potrpežljivi, ljudje. Glasove štejejo in počutimo se dobro glede tega, kje smo trenutno."  Trump pa je ponovil svoje besede in dejal, da je on že zmagal, če upoštevamo samo "legalne glasove." Glasovanje po pošti je za njegov tabor dokaz "ukradenih volitev levice."  "Ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli utišal naše volivce ali proizvedel rezultate. Naše številke so se skrivaj čudežno zmanjševale. Skušajo potvoriti volitve in tega ne smemo dovoliti," je dejal Trump, ki se od volilne noči, razen preko Twitterja, ni oglasil.

A kot so že povedala številna sodišča in tudi vodstva posameznih zveznih držav, gre za nepreverjene trditve, ki škodijo demokraciji. Ostro se je odzval tudi guverner Nevade, ki je dejal, da "so predsednikove besede zavajajoče, nevarne in kar je najbolj pomembno - lažne." 

Zadnje rezultate so v Georgii sporočili ob 3.00 uri po našem času, v Arizoni prosijo za potrpežljivost. Državni sekretar Georgie Brad Raffensperger je povedal, da morajo prešteti še veliko glasov, štetje bi se lahko zavleklo v vikend, Biden pa za Trumpom tam po zadnjih podatkih zaostaja za manj kot 2.000 glasov. 18.000 glasovnic še morajo prešteti, zato se lahko zgodi, da bi Biden prevzel vodstvo. Sodnik v Georgii je medtem že zavrgel tožbo, ki so jo vložili republikanci, saj so želeli preprečiti "nezakonito štetje glasovnic, ki so prispele po volitvah". 

Trumpov prvi tvit v četrtek je bil: "Ustavite štetje." Njegovi podporniki pa so ga včeraj branili z besedami, da je imel v mislih, da morajo nehati z glasovanjem, ne štetjem, "ker bi to bilo nedemokratično". 

Evropski poslanec David McAllister in vodja odbora za zunanje zadeve je poudaril, kako pomembno je, da res "preštejejo vse glasove v ZDA" in ob tem pozval obe strani, da sprejmejo rezultate po tem, ko bodo glasovi prešteti, brez nadaljnjih turbulenc. Predsednikov poziv, da prenehajo s štetjem glasov, je označil za nekaj, česar še nikoli nismo videli. "Ameriškim državljanom ne moreš odreči pravice do glasovanja. Ne moreš se proglasiti za zmagovalce volitev, ko štetje glasov še poteka. To je neprecedenčno." 

Dodal je, da so transatlantski odnosi v zadnjih 70 letih najbolj napeti in da ne moremo pričakovati, da se bi ob morebitni zmagi Bidna vrnili v normalne tirnice. "Najti moramo novo normalnost," je dejal. 

Uradniki v Nevadi so objavili odgovore na najpogostejša vprašanja, v katerih razlagajo, da se štetje odvija po pričakovanjih in v skladu z zakoni zvezne države. Glasov, ki so prišli po pošti, še niso prešteli, večina pa jih prihaja iz okrožja Maricopa, kjer živi 60 odstotkov populacije. 

V Pensilvaniji morajo prešteti še nekaj več kot 250.000 glasov, ki so prišli po pošti, saj njihovi zakoni narekujejo, da s štetjem niso smeli začeti pred 3. novembrom. Trump je trenutno v vodstvu za približno 27.000 glasov, a analitiki pravijo, da je možen preobrat, saj so poslani glasovi pogosto od demokratov, republikanci pa so tisti, ki v večji meri pridejo na volišča. 

Dva člana Trumpove kampanje, Corey Lewandowski in Pam Bondi, sta se pojavila v filadelfijskem konvencijskem centru, kjer še vedno štejejo glasove, ki so prišli po pošti, rekoč, da imata sodni nalog, da opazujeta štetje. Bondijeva je dejala, da nameravata opazovati proces in dodala: "Če je oddan en sam ilegalen glas, to jemlje glas možem in ženam Pensilvanije, ki so prišli in glasovali legalno." Trump je ob tem tvitnil: "Velika pravna zmaga v Pensilvaniji", v njegovi kampanji pa so še vedno prepričani, da bodo v tej zvezni državi zmagali. 

Prednost Trumpa je sicer v zadnjih 48 urah močno upadla. V vodstvu je za okoli 115.000 glasov, na neki točki pa je imel več kot 600.000 glasov prednosti. Glasovi, ki jih štejejo zdaj in so prišli po pošti, so v veliki večini za Bidna, še vedno pa čakajo rezultate iz Filadelfije, kjer živi 12 odstotkov prebivalcev celotne Pensilvanije. 

"Mislim, da bi lahko poznali rezultate do konca dneva," je državna sekretarka Pensilvanije Kathy Boockvar dejala za CNN (to pomeni v petek zjutraj po našem času). "Mislim, da je okoli 550.000 glasovnic, ki jih je še vedno treba prešteti. Nekatere med njimi so bile morda že preštete, ampak glasov še niso naložili, ampak ja, vedno več jih je," je sporočila. 

V Wisconsinu, ki prinaša 10 elektorskih glasov, in Michiganu, ki prinaša 16 elektorskih glasov, je Biden po projekcijah CNN zmagovalec. Čeprav je razlika med kandidatoma zelo majhna, so v teh dveh državah prešteli že 99 odstotkov glasov. 

Pomembno je vedeti, da, v nasprotju z drugimi državami, volitve v ZDA nadzira vsaka zvezna država zase, postavlja lastne zakone in načine za štetje glasov, zato je vse bolj dolgotrajno in kompleksno, še posebej letos, ko je toliko ljudi zaradi pandemije glasovalo po pošti.

Če Biden zmaga v Nevadi, Arizoni, Wisconsinu in Michiganu, dobi potrebnih 270 glasov. Trump bi potreboval glasove Pensilvanije in vsaj treh držav od naslednjih štirih: Georgie, Severne Karoline, Nevade in Arizone. 

Facebook odstranil skupino, v kateri so pozivali k državljanski vojni zaradi volitev

Na Facebooku je nastala skupina, v kateri so se začele širiti nepodprte trditve, da bo demokratska stranka ukradla volitve. Med komentarji v skupini so bile številne grožnje, pozivi k nasilju in celo državljanski vojni. 

Govornik Facebooka je sporočil, da so jo odstranili zaradi zaskrbljujočih pozivov k nasilju, ki so rezultirali tudi v dogodkih v resničnem svetu. Skupino "Ustavite krajo" so vzpostavili včeraj, v kratkem času pa je pridobila več kot 330.000 članov. V njej so pozivali k revoluciji v primeru, da Joeja Bidna proglasijo za naslednjega ameriškega predsednika, pa tudi k temu, da se oborožijo in celo ustrelijo svoje politične nasprotnike.

Facebook je dejal, da sprejemajo izredne ukrepe v tem obdobju visokih napetosti, zato so se odločili za ukinitev skupine. 

Demokratom na volitvah ni uspelo sprožiti modrega vala, volitve niso potrdile velike razlike v priljubljenosti obeh kandidatov, kar Bidna postavlja v nekoliko nehvaležen položaj, tudi če bo novi predsednik ZDA. 

Volilno dogajanje je namreč še enkrat znova dokazalo, kako razdeljena je država, volivci pa so demokratom nastavili veliko ogledalo z odločitvijo, da vseeno množično glasujejo za Trumpa – čeprav se je izjemno slabo odrezal, ko gre za reševanje pandemije koronavirusne bolezni, ki je vzela več kot 230.000 življenj, gospodarstvo spravil na kolena, ZDA pa so se znašle pri vrhu seznama držav z največ žrtvami in slabimi pristopi k upravljanju z javnozdravstveno krizo. 

A očitno niti to volivcev ni množično potisnilo v roke demokratov, ki so jim volivci že ob porazu Hillary Clinton leta 2016 očitali, da so "izgubili stik z realnostjo povprečnega (belega) Američana".

Sredstvo odločitve in vir spora: glasovi po pošti

Ameriške volitve bodo tokrat odločili glasovi, ki so prispeli po pošti. Za takšen način glasovanja se je odločilo ogromno ljudi – prav zaradi pandemije koronavirusne bolezni. 

Očitno se je več Trumpovih podpornikov osebno odpravilo na volišča, saj je aktualnemu predsedniku kazalo bolje, dokler so šteli na voliščih oddane glasove. Ko so začeli prištevati glasove po pošti, pa se je tehtnica začela nagibati v prid Bidna.

Biden je sicer sporočil, da je že jasno, da bo dosegel 270 glasov in torej zmagal, je pa že pred tem ljudi pozval, naj počakajo, da bodo prešteti vsi glasovi. 

Drugače kot Biden, ki je miril narod, ravna Trumpova kampanja. Trump je včeraj močno pretresel ne le domači politični parket, ko je rohnel o "ukradenih volitvah", kar napoveduje nemirne tedne ali mesece v državi, ki jo že tako pretresajo ideološka in rasna nasprotja, jezo pa poganjajo učinki gospodarske krize, migracij in še česa. 

Trumpova kampanja tako zdaj vlaga tožbe. Tožbi v Pensilvaniji in Michiganu na primer zahtevata večji dostop opazovalcev Trumpove kampanje do lokacij, kjer poteka preštevanje glasovnic. Ob tem vodijo še kampanjo zbiranja sredstev za financiranje teh pravnih bitk. Podporniki dobivajo sporočila, v katerih jih pozivajo k temu, da "ustavijo krajo volitev". Samo v četrtek so zbrali 8 milijonov dolarjev (okoli 6,5 milijona evrov).

Medtem ko Trumpu kritiki očitajo, da tožbe vlaga iz obupa, Trumpova kampanja zahteva tudi, naj vrhovno sodišče države odloči, ali glasovnice, ki pridejo na volišča tri dni po koncu volitev, veljajo. Včeraj je namreč Trump demokrate obtožil, da bodo "zdaj nekje našli milijone glasovnic, da ukradejo volitve". 

Za zaušnico demokratom (četudi Biden zmaga) krivi "beli volivci"?

Ob preštevanju glasov pa seveda v ZDA poteka živahna analiza rezultatov. Ker ti še niso dokončni, so nekatere analize še zelo previdne, se pa že kaže skupni imenovalec – nezadovoljstvo z demokratskim šibkim izidom. 

Američani so namreč štiri leta poslušali analitike in tudi nekaj medijev, ki so jim pripovedovali, kako velik je odpor do Trumpa – a v praksi je očitno manjši, kot bi si želel demokratski politični pol. 

Zanimiva je analiza, ki jo je za CNN spisal očitno demokratom naklonjeni Brandon Tensley. Ta v uvodnem stavku zapiše: "Milijoni belih volivcev so spet pokazali, kdo so, in to ni dobro za Ameriko, še posebej ne za črne in rjave ljudi." Kot nadaljuje, visi nad volitvami negotovost, ki je slaba, čeprav bo zmagal Biden. 

Zato so po njegovem krivi prav beli volivci, ki so Trumpu odpustili napake. Avtor pozablja, da je na Trumpovo stran stopilo tudi veliko ljudi drugih ras. Belcem pa očita, da je rezultat odraz tega, "kako daleč so pripravljeni iti beli volivci, da bi zaščitili svojo 'belino', jo centralizirali – in vse to po mesecih protestov, ki so potekali pod geslom 'črna življenja so pomembna'. Avtor ob tem pravi, da je to "le košček zgodbe o tem, zakaj so volitve sramotne".  

Zapis je zanimivo branje, saj ubesedi vse, zaradi česar se del "belega volilnega telesa" oddaljuje od demokratov. Nihče ne želi biti dežurni krivec za vse težave dela populacije. Ali pa poslušati, da je zaradi najmanjšega konservativnega mnenja rasist, sovražnik žensk in svobode. 

Biden je sicer med kampanjo večkrat poudaril, da bo "predsednik vseh". Ob tem pa je bil tudi sam tarča kritik znotraj lastne stranke, zakaj je predsedniški kandidat, ko pa je "bel in povrh vsega še moški". A demokrati so ga v prvi vrsti izbrali, ker je bil "najbolj splošno sprejemljiv". Demokrati imajo namreč precej težav z vse bolj različnimi in ekstremnimi pogledi na določene teme. 

Trump zna pihati na dušo volivcev, ki menijo, da jih demokrati ne slišijo, da jih zapostavljajo ali kar naravnost sovražijo. In izjave, ki bolj delijo, kot povezujejo, preveč spominjajo na Trumpovo retoriko, da bi bile demokratom v ponos ali da bi širile njihovo bazo volivcev. 

K premagovanju političnega prepada pa seveda ne namerava prispevati niti druga stran. Trumpovi podporniki so takoj prevzeli govorico o demokratski zaroti, o njej je mogoče poslušati tudi na bolj republikansko usmerjenih medijih. 

Volitve tako pravzaprav ne spreminjajo ničesar. Razkol je velik in se poglablja. 

Po državi so se zbrali protestniki z obeh strani

Privrženci Bidna pozivajo k preštetju vseh glasovnic, podporniki  Trumpa pa k zaustavitvi štetja. 

Povsod protesti niso potekali mirno. V Portlandu je posredovala nacionalna garda, potem ko je na protestih proti Trumpu izbruhnilo nasilje. Protestniki so med drugim razbijali izložbe in v policiste metali steklenice. Več ljudi so zato aretirali. 

V Minneapolisu je 200 Bidnovih podpornikov blokiralo glavno ulico, zato je policija aretirala več ljudi. Protestirali so tudi v New Yorku, Filadelfiji in Chicagu.

V Detroitu pa so Trumpovi privrženci tolkli po oknih centra, kjer preštevajo glasovnice. Proti nadaljevanju štetja so protestirali tudi v Phoenixu, kjer naj bi bili nekateri protestniki oboroženi kar z avtomatskim orožjem.