Bidnova zapuščina v senci

46. predsednik ZDA Joe Biden ima ob slovesu od položaja po enem mandatu eno najnižjih podpor pri Američanih v zgodovini. Ob nastopu oblasti leta 2021 ga je po Gallupovi raziskavi podpiralo 57 odstotkov Američanov, zdaj le 39 odstotkov.

Vendar pa demokrati zagotavljajo, da bo zgodovina izrekla priznanje njegovim dosežkom, ki jih republikanci prikazujejo kot nacionalno katastrofo.

Bidnovi strankarski kolegi upajo, da bo sčasoma sprejet kot Lyndon Johnson, ki se leta 1968 zaradi vojne v Vietnamu ni odločil za kandidaturo za drugi mandat, danes pa ga zgodovina zaradi zakona o državljanskih pravicah in uvedbe zdravstvenega varstva za upokojence ter revne uvršča ob bok Franklinu Rooseveltu, ki je Američanom zagotovil zvezne pokojnine.

Demokrati upajo, da bo to med drugim zaradi 1200 milijard dolarjev vrednega zakona o obnovi infrastrukture iz leta 2021, ki je prinesel prva obsežna tovrstna vlaganja po avtocestnem zakonu pod Dwightom Eisenhoverjem leta 1956. Zakon je podprlo tudi nekaj republikancev, drugi so si kasneje začeli zanj celo lastiti zasluge.

Trdna gospodarska rast, nizka brezposelnost, obvladana inflacija

V poslovilnem intervjuju za televizijo MSNBC je Biden pred dnevi dejal, da je naredil napako, ker se je posvečal le politikam in zanemaril politiziranje. Donald Trump se je na primer podpisal na čeke, ki so jih Američani dobivali od zvezne vlade za pomoč v času pandemije koronavirusa, Biden pa je za podobno pomoč dobil le kritike, da je sprožil visoko inflacijo.

Skozi mandat se je osredotočal na makroekonomske kazalnike svoje politike, ki so bili dobri, saj je gospodarska rast ostajala trdna, stopnja brezposelnosti nizka, in tudi inflacija se je na koncu unesla pod tri odstotke letno. Vendar so imeli navadni Američani hkrati občutek, da je vse drago.

Bela hiša je v dolgi kroniki dosežkov Bidnove vlade navedla med drugim še 16,6 milijona neto novih delovnih mest, 21 milijonov novih prijav za odprtje podjetij, podporo stavkajočim delavcem, reformo z uvedbo minimalne davčne stopnje za podjetja, znižanje cen določenih zdravil, povečanje deleža ameriških podjetij v svetovni proizvodnji čipov z deset na 30 odstotkov in spodbujanje domače proizvodnje.

Skušal je obvladati razmah orožja

Po nadaljevanju valov nasilja s strelnim orožjem je Bidnu uspelo podpisati prvo reformo orožarske zakonodaje v zadnjih 30 letih, ki pa nasilja ni zmanjšala. Odpis dolgov za okrog pet milijonov nekdanjih študentov pa ga je stal podpore volivcev, ki od tega niso imeli nič.

Bela hiša med dosežke šteje tudi 60-odstotno zmanjšanje nezakonitih prehodov meje ob koncu Bidnovega mandata, pri čemer zanemarja, da so ti prehodi na začetku njegove vladavine skokovito narasli, kar je prav tako pripomoglo k zmagi Trumpa.

Upor zaradi podpore Izraelu, polomija v Afganistanu

Na zunanjepolitičnem področju se Bela hiša pohvali s povrnitvijo zaupanja v ameriško vodstvo, širitvijo zveze Nato na Finsko in Švedsko, odločno podporo Ukrajini in Izraelu ter prizadevanji za prekinitev ognja v Gazi.

Vendar pa se vojna v Ukrajini nadaljuje in svet čaka na uresničitev Trumpove predvolilne obljube, da bo zadevo uredil.

Zaradi odločne podpore Izraelu v času vojne v Gazi so ZDA v ZN izgubile moralno prednost, ki so jo dobile s podporo Ukrajini. Podpora Izraelu je doma sprožila upor levice in študentov, ki so glasno protestirali in na koncu številni niso šli na volišča.

Polomije z umikom iz Afganistana avgusta 2021, ko je javna podpora Bidnu prvič padla pod 50 odstotkov in te meje potem več ni presegla, Bela hiša ne omenja.

Verjel v znanost

Prvi in edini predsedniški mandat je Biden leta 2021 nastopil kot levosredinski kandidat, ki je napovedal politiko zdrave pameti v nasprotju s Trumpom, vendar je sčasoma to smer opustil in se za večino Američanov premaknil preveč v levo, med drugim s poudarjanjem pravic transspolnih oseb.

Tako kot je Trump po zmagi na volitvah 2016 intenzivno odpravljal dediščino Baracka Obame – čeprav mu zdravstvene reforme ni uspelo uničiti – bo zdaj njegov naslednik skušal izbrisati vse, kar si je Biden štel kot dosežek v pravo smer.

Pri tem najbolj izstopa boj proti podnebnim spremembam, kjer je Biden verjel v znanost in ZDA vrnil v ospredje svetovnih prizadevanj. Trump bo šel v nasprotno smer in Bidnova dediščina bo predvsem to, da je bil vmesna postaja med dvema Trumpovima mandatoma.

Bidnov zakon o boju proti inflaciji, ki je pravzaprav zakon o energetski transformaciji iz fosilnih v obnovljiva goriva, nima svetle prihodnosti, saj republikanci napovedujejo vrnitev v stare čase vlaganj v nafto, plin in premog.

Stavil na napačnega konja

Danes 81-letni Biden se je skozi mandat vidno staral, česar ljudje okrog njega niti lani niso hoteli priznati in so mu dovolili, da je do poletja osvojil demokratsko predsedniško nominacijo.

Junijsko soočenje s Trumpom v Atlanti je potem pokazalo vso zgrešenost takšnega pristopa in Bidna so strankarski veljaki prepričali, da se umakne, sam pa je to sprejel pod pogojem, da nominacijo prevzame njegova podpredsednica Kamala Harris.

Njen poraz je tako tudi poraz za Bidnovo dediščino. To je na koncu tudi sam pokvaril, ko je pomilostil sina Hunterja Bidna, potem ko je prej leto dni zagotavljal, da tega ne bo storil.