Bidnova administracija razkrila 1500 tajnih dokumentov o atentatu na Kennedyja

Bidnova administracija je po zavlačevanju le objavila del tajnih dokumentov, za katere zgodovinarji in teoretiki zarote upajo, da bodo osvetlili atentat na Kennedyja. Ob 1500 javnosti razkritih dokumentih pa jih je še vedno več kot 10.000 delno ali v celoti zapečatenih. Toda za mnoge zakonodajalce in zagovornike razkritja dokumentov je objava sedanjih povrnitev vere v delovanje vlade. Raziskave javnega mnenja so že pokazale, da večina Američanov ne verjame uradni ugotovitvi Warrenove komisije, da je umor predsednik načrtovala in izvedela ena sama oseba, to je Lee Harvey Oswald. 

Dokumenti vključujejo zapise, ki podrobno opisujejo anonimne telefonske klice na ameriško veleposlaništvo v Canberri v Avstraliji, leto pred streljanjem, kjer je klicatelj napovedal, da sovjetska vlada načrtuje umor Kennedyja in podrobnosti o Oswaldovem srečanju z agentom KGB na veleposlaništvu sovjetske zveze v Mehiki, dva meseca pred streljanjem. Dva dni po atentatu, pa je nekdo ponovni klical in trdil, da za atentatom stojijo Rusi, je zapisano v dokumentih. 23. septembra naj bi se Oswald v Mexicu Cityju sestal z agentom KGB-ja. 

"Ker je vlada potrebovala kar precej časa, da je objavila te spise, ne glede na to, kaj vsebujejo, nihče ne bo verjel, da vsebujejo ključne informacije," je za CNN dejal neimenovani uradnik. Oktobra je Biden namreč odložil načrtovano objavo dokumentov, saj je dejal, da zaščita obveščevalnih operacij in upravljanje zunanjih odnosov pretehtajo javni interes za takojšnje razkritje. 

Takrat je določil dva roka, da se del dokumentov objavi v sredo, preostali pa 15. decembra 2022. Leta 1992 je ameriški kongres sprejel Zakon o zbiranju zapisov o atentatu na Kennedyja. Zakon je narekoval, da morajo biti vsi zapisi javno razkriti do oktobra 2017, vendar sta Donald Trump in zdaj Biden razkritje večkrat odložila zaradi nasveta FBI-ja, CIE in drugih nacionalnih varnostnih agencij. 

Za datoteke, ki bodo ostale tajne do prihodnjega decembra, pa so nacionalne varnostne agencije dejale, da zahtevajo še dodatne preglede. 

Toda še pred objavo so dolgoletni raziskovalci atentata izrazili razočaranje nad postopnim pristopom Bidnove administracije. Larry Schnapf, odvetnik in raziskovalec atentatov, je v torek zvečer napovedal, da namerava tožiti Bidna, ker ni v celoti objavil zapisov. "Ker številni dokumenti vključujejo prikrite obveščevalne dejavnosti v hladni vojni, obstajajo teoretično legitimni razlogi, zakaj bi morali tajne podatke iz šestdesetih let prejšnjega stoletja prikriti," je dejal nekdanji uradnik ameriške obveščevalne agencija CIA David Priess. Priess je dejal, da je "malo verjetno", vendar "je možno", da bi bil vir CIE iz tistega obdobja še vedno živ in ogrožen zaradi razkritja.

Med tistimi, ki so oblasti večkrat pozivale, naj objavijo dokumente, je tudi družina Kennedy. Robert F. Kennedy Jr., nečak bivšega predsednika je oktobra dejal, da ne razume, zakaj dokumenti še 58 let po atentatu niso objavljeni in kaj bi lahko upravičilo neobjavo teh dokumentov. Nekdanji republikanec Patrick Kennedy, sin pokojnega senatorja Teda Kennedyja, brata ubitega predsednika je prav tako kritiziral odločitev o zadržanju nekaterih datotek. "Mislim, da je treba narediti vse, da bomo bolje razumeli našo zgodovino," je dejal.

Za JFK-ja je bil usoden 22. november leta 1963, ko se je na zadnjem sedežu kabrioleta skupaj s prvo damo Jackie Kennedy vozil skozi Dealey Plazo v Dallasu v Teksasu. Ob 12.30 uri so ga ustrelili v vrat, takoj so ga odpeljali v bolnišnico, a so ga 30 minut pozneje razglasili za mrtvega. Leeja Harveyja Oswalda so kmalu za tem aretirali. Oswalda, nekdanjega marinca in navdušenca nad marksizmom, je dva dni kasneje, v kleti policijskega sedeža v Dallasu, po premestitvi iz mestnega v okrožni zapor, ubil lastnik lokalnega nočnega kluba v Dallasu Jack Ruby, umoru pa so bili priča mediji in policisti. Trdil je, da ga je motiviral njegov bes zaradi Kennedyjevega atentata.