Biden napovedal, da bo leta 2024 znova kandidiral za predsednika

Na svoji prvi novinarski konferenci v vlogi predsednika ZDA je Joe Biden napovedal nov cilj v boju proti epidemiji covida-19 v ZDA – v prvih 100 dneh v Ovalni pisarni namerava njegova administracija opraviti cepljenje z 200 milijoni odmerki cepiva proti covidu-19. S tem pa bi tudi podvojil svoj prvotni cilj, saj je pred izvolitvijo obljubljal 100 milijonov cepljenj, kar pa je dosegel že pred svojim 60. dnem vladanja. Vsak dan naj bi v ZDA sicer opravili okoli 2,5 milijona cepljenj. Prav tako naj bi bil dosegljiv cilj odprtja vseh osnovnih šol v stotih dneh za pouk v učilnicah. 

Poudaril je tudi, da so doslej opravili že 100 milijonov plačil pomoči Američanom v znesku po 1400 dolarjev, ostali pa bodo pomoč dobili kmalu. Gre za denar, ki je v zadnjem 1900 milijard dolarjev vrednem zakonu proti pandemiji covida-19 in predstavlja pomoč ekonomiji ter posameznikom. "Še vedno je preveč Američanov brez dela, preveč družin, ki trpijo. A tem lahko povem: pomoč je tukaj in upanje je na poti," je dejal Biden. 

A če se Biden lahko pohvali s svojimi dosežki na področju cepljenja, je moral pred novinarji kmalu odgovarjati na druga pereča vprašanja, s katerimi se spopada njegova administracija. 

Zgolj v zadnjem tednu dni se je v ZDA zgodilo več strelskih pohodov, kar je znova osvetlilo problematično orožarsko zakonodajo. Po zadnjem streljanju v Koloradu, v katerem je 21-letnik v trgovini ubil 10 ljudi, je Biden že pozval k spremembi in zaostritvi zakonodaje. A pozivi, predvsem s strani demokratov, se vrstijo že leta, zakonodaje pa jim (še) ni uspelo spremeniti. Na vprašanje novinarjev, ali se bo problematike lotil z izvršnim ukazom, pa Biden ni želel direktno odgovoriti. 

Največ vprašanj novinarjev pa se je nanašalo na vse večji pritisk prebežnikov na ameriško južno mejo. V zadnjih tednih je na mehiško-ameriško mejo prispelo na tisoče otrok brez spremstva odraslih, za katere pa nimajo ustreznih namestitev. Pred dnevi so v javnost tako prišle fotografije prenapolnjenih prostorov v sprejemnem centru v ameriškem Teksasu. Biden je sicer včeraj za soočanje z izzivi, ki jih povzroča naraščanje števila nezakonitih prehodov meje med Mehiko in ZDA, zadolžil podpredsednico Kamalo Harris. Trenutno naj bi bilo v sprejemnih centrih skupno okoli 17.000 otrok iz Latinske Amerike. Humanitarna kriza na meji pa bi lahko kmalu postala tudi prva kriza Bidnove administracije. 

Biden, ki je bil izjemno kritičen do ravnanja Trumpove administracije do otrok brez spremstva, je danes dejal, da se podobno povečanje prihodov migrantov na mejo zgodi vsako leto. "Številke naraščajo vsako leto v zimskih mesecih iz enostavnega razloga, ker je lažje iti čez puščavo, ko ni hude vročine. Pod Donaldom Trumpom je to naraslo za 31 odstotkov in nihče ni rekel, da prihajajo zaradi tega, ker je Trump dostojen in dober človek," je dejal Biden.

Zatrdil je, da je treba odpraviti vzroke, zaradi katerih se ljudje izseljujejo iz držav Srednje Amerike. To sedaj delajo, je povedal. Problem pa naj bi bil v tem, da je Trump povsem razstavil obstoječi sistem za sprejem ljudi, in to sedaj obnavljajo. Vendar pa nazaj čez mejo pošiljajo vse odrasle. "Le otrok ne bomo pošiljali samih nazaj čez Rio Grande. Otroci prihajajo z zapestnicami, na katerih je telefonska številka. Kličemo te številke, da izvemo, ali jih lahko pošljemo nazaj staršem ali pa so to številke tihotapcev ljudi," je dejal Biden.

A minister za domovinsko varnost ZDA Alejandro Mayorkas pravi, da so ZDA na dobri poti k 20-letnemu rekordu prihodov migrantov na južno mejo. Biden je dejal še, da si bo prizadeval za izboljšanje migracijskega sistema. 

Na vprašanje novinarja, ali namerava leta 2024 znova kandidirati za predsednika ZDA, je Biden potrdil, da je to v njegovem načrtu. A v šali dodal, da ne more videti štiri leta v prihodnost. Na vprašanje, ali bo poleg njega znova kandidirala tudi podpredsednica Harrisova, pa je odgovoril, da je dobra partnerica ter da pričakuje, da se mu bo znova pridružila. "Seveda nameravam znova kandidirati in jasno, da bo Harrisova z mano. Ne vem pa, kaj bo in ali bo republikanska stranka sploh še obstajala," je komentiral vprašanje, ali se bo moral znova spopasti z Donaldom Trumpom. 

Glede umika ameriških vojakov iz Afganistana, kar je napovedal njegov predhodnik Donald Trump, je Biden dejal, da bo umik do 1. maja težko izvedljiv. Bodo pa ameriške sile Afganistan zapustile prihodnje leto, je napovedal. 

Na vprašanje, kako se namerava soočiti s Kitajsko, pa je odgovoril širše, da gre za soočenje med avtokracijo in demokracijo, kar ne velja le za Kitajsko, ampak tudi za Rusijo in druge države. Napovedal je, da namerava v Washington kmalu povabiti "zavezništvo demokracij". In dodal, da kitajski predsednik Ši Jinping nima "niti ene demokratične kosti v sebi, vendar je pameten človek". Še naprej bo opozarjal na kršitve človekovih pravic na Kitajskem. 

Glede Severne Koreje, ki ponovno izstreljuje rakete, je Biden dejal, da je pripravljen na diplomacijo, vendar le pod pogojem, da bo končni izid pogajanj jedrska razorožitev.