Ameriški predsednik je nedvoumno podprl Izrael, potem ko je tožilec Karim Khan napovedal, da bo zahteval izdajo nalogov za aretacijo tako izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot tudi izraelskega obrambnega ministra Yoava Gallanta. Khan si sicer prizadeva tudi za aretacijo treh vodilnih predstavnikov Hamasa: Yahye Sinwarja, Mohameda Diaba Ibrahima al-Masrija in Ismaila Haniyeha.
Kljub temu, da so nekateri tožilčevo namero podprli, pa so mnogi, med njimi ameriški predsednik, to strogo kritizirali. Biden je zahtevo tožilca označil za nezaslišano. Poleg tega je ICC obtožil, da Izrael postavlja ob bok Hamasu, militantni teroristični skupini, ki od leta 2006 vodi Gazo. "Med Izraelom in Hamasom ni nikakršne enakovrednosti," je poudaril. Khan sicer obeh strani ni primerjal neposredno, le navedel je, da sta obe strani zagrešili vrsto vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
"Vedno bom zagotovil, da bo imel Izrael vse, kar potrebuje za obrambo pred Hamasom in vsemi svojimi sovražniki," je dodal. "Želimo si, da bi bil Hamas poražen." Ob tem je sicer omenil, da je tragično, koliko žrtev je v Gazi, in da si njegova administracija prizadeva za rešitev v obliki dveh držav.
"A naj bom jasen. Zavračamo zahtevo ICC za izdajo nalogov za prijetje izraelskih voditeljev. To, kar se dogaja, ni genocid," je poudaril. Z Bidnom se je strinjal tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je še opozoril, da bi lahko taka poteza ogrozila prizadevanja za sklenitev primerja. Po njegovem mnenju je ICC prekoračilo svoja pooblastila.
"ZDA so že dolgo pred trenutnim konfliktom jasno povedale, da ICC ni pristojno za to zadevo," je opozoril. "Mednarodno kazensko sodišče so ustanovile države pogodbenice kot sodišče z omejeno pristojnostjo. Te omejitve temeljijo na načelih komplementarnosti, ki se v tem primeru očitno niso uporabljala, saj je tožilec pohitel z zahtevo za izdajo teh nalogov za prijetje, namesto da bi dal izraelskemu pravnemu sistemu polno in pravočasno možnost, da nadaljuje postopek."
ICC sicer Palestino obravnava kot državo, saj ima pri Združenih narodih status opazovalke, kar pomeni, da je podpisala Rimski statut, s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče.
Svojo zgroženost je seveda izrazila tudi Nemčija in prav tako poudarila, da gre za "lažno vrednotenje" Hamasa in Izraela, piše Guardian.
Tudi angleški zavezniki niso navdušeni nad potezo Khana. Premier Rishi Sunak je dejal, da takšni ukrepi ne bodo pripomogli k prekinitvi spopadov, izpustitvi talcev ali dostavi humanitarne pomoči.
'Brezobzirno prilivanje bencina na ogenj antisemitizma, ki divja po vsem svetu'
Najbolj presenečen in zgrožen nad zahtevo tožilca pa je bil seveda Netanjahu. "Kot predsednik izraelske vlade z gnusom zavračam primerjavo haaškega tožilstva med demokratičnim Izraelom in množičnimi poboji Hamasa," je dejal. Tožilca Khana je označil za podobnega sodnikom v nacistični Nemčiji, ki so Judom odrekali osnovne pravice in omogočili holokavst, poroča BBC.
Njegovo potezo je skupaj s svojimi izraelskimi kolegi označil za antisemitsko ter ob tem obljubil, da bo nadaljeval "pravično vojno" proti Hamasu, ki se je začela 7. oktobra, ko so borci iz Gaze prestopili meje Izraela in ubili približno 1200 ljudi, večinoma civilistov, ter 250 drugih zajeli za talce.
Izrael je kasneje "države civiliziranega svobodnega sveta" pozval, naj nasprotuje nalogom za aretacijo Netanjahuja in izraelskega obrambnega ministra Gallanta. "Države, ki prezirajo teroriste in vse, ki jih podpirajo, pozivamo, naj Izraelu stojijo ob strani. Ta korak ICC bi morali tudi javno obsoditi," je po poročanju Guardiana dejal tiskovni predstavnik vlade Tal Heinrich. "Nasprotujte odločitvi ter tožilstvu pošljite sporočilo, da nalogov za aretacijo, četudi bodo izdani, ne nameravate izvršiti. Ker ne gre za naše voditelje. Gre za naše preživetje," je še dodal.
Povračilni ukrep Izraela je sicer zahteval kar 35.000 žrtev v Gazi, od tega vsaj polovico otrok in žensk. Gallant je le dva dni po napadih celo dejal, da je odredil popolno obleganje območja Gaze. "Ne bo elektrike, hrane, goriva, vse bomo zaprli. Borimo se proti živalim in temu primerno tudi ravnamo," je dejal.
Khan se je temu primerno odzval. "Izrael je namerno in sistematično prikrajšal civilno prebivalstvo v Gazi za stvari, ki so nujno potrebne za človekovo preživetje."
Gallant je sicer odločitev ICC označil za poskus, "da bi državi Izrael odrekli pravico do obrambe". "Država Izrael se od 7. oktobra bori proti morilskemu in krvoločnemu sovražniku, ki je zagrešil grozodejstva nad izraelskimi ženskami, otroki in moškimi, zdaj pa svoje ljudi uporablja kot živi ščit," je napisal v objavi na družbenih omrežjih."Vzporednica med teroristično organizacijo Hamas in Izraelom je odvratna," je dodal. "Država Izrael ni pogodbenica sodišča in ne priznava njegove avtoritete."
Če bo nalog sprejet, se bo Netanjahu postavil ob bok voditeljem, ki jih svet trenutno ne gleda v najboljši luči. Med njimi sta ruski predsednik Vladimir Putin in pokojni libijski polkovnik Muammar Gadafi. Za Netanjahuja, ki pa se ponaša z demokracijo v državi, to ni najbolj privlačna družba, navaja BBC.
Številni zahtevo tožilca pozdravili
Namesto, da bi videle sramotne in lažne vzporednice med, kot je dejal izraelski predsednik Izak Hercog, "temi okrutnimi teroristi in demokratično izvoljeno izraelsko vlado vlado", so skupine za človekove pravice pohvalile način, na katerega si tožilec ICC prizadeva uporabiti pravo za obe strani. Btselm, vodilna izraelska organizacija za človekove pravice, je dejala, da nalogi pomenijo "hiter padec Izraela v moralno brezno".
"Mednarodna skupnost sporoča Izraelu, da ne more več izvajati svoje politike nasilja, ubijanja in uničevanja brez odgovornosti," je dodala.
Borci za človekove pravice se že več let pritožujejo, da si vplivne zahodne države na čelu z ZDA zatiskajo oči pred izraelskimi kršitvami mednarodnega prava, čeprav redno obsojajo in sankcionirajo druge države, s katerimi niso zavezniki, piše BBC.
Med prvimi je odločitev pozdravil tudi Cyril Ramaphosa, južnoafriški predsednik. "Pravo je treba uporabljati enako za vse, da bi ohranili mednarodno pravno državo, zagotovili odgovornost za storilce grozljivih kaznivih dejanj in zaščitili pravice žrtev," je dejal.
Tudi Francozi ne zaostajajo. "Francija podpira mednarodno kazensko sodišče, njegovo neodvisnost in boj proti nekaznovanosti v vseh situacijah", poroča agencija France-Presse.
Zunanje ministrstvo je sicer obsodilo "antisemitske poboje, ki jih je zagrešil Hamas". Vendar so, kot pravijo, Izrael večkrat opozorili na potrebo po doslednem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.
Hamas obsoja ukrepe tožilstva
Kot so sporočili iz Hamasa, zahtevo za aretacijo njihovih voditeljev obsojajo. "Zahteva izenačuje žrtve s krvnikom," so dejali. Tudi Palestinska osvobodilna organizacija (PLO), ki je običajno nasprotnica oziroma tekmica Hamasa, je kritizirala potezo. "Palestinci imajo pravico do obrambe," so sporočili iz Ramale na Zahodnem bregu, ki ga zaseda Izrael.
A Khan je v svoji zahtevi poudaril, da so trije glavni voditelji Hamasa zagrešili vrsto vojnih zločinov, med katerimi so umori, ugrabitve, posilstva in mučenje.
V okviru preiskave je namreč Khan opravil pogovore s preživelimi v napadih 7. oktobra. Kot je pojasnil, je Hamas napadel temeljne človeške vrednote. "Ljubezen v družini, najgloblje vezi med starši in otroki so bile izkrivljene, da bi z načrtovano krutostjo in skrajno brezčutnostjo povzročili neizmerno bolečino." Izrael ima po njegovem mnenju pravico do obrambe, vendar pa jih to ne "odvezuje obveznosti spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava".
