Voditelja separatistov pozvala k mobilizaciji vojakov, v obstreljevanju umrla vojaka

Denis Pušilin, vodja proruske separatistične vlade v regiji Doneck, je podpisal odlok popolno mobilizacijo vojakov, rezerviste pa pozval, naj pridejo na vojaške nabore. "Vse moške v republiki, ki so sposobni nositi orožje v rokah, pozivam, da se postavijo za svoje družine, otroke, žene in matere," je zapisal. Za podoben korak so se odločili v Lugansku, kjer moški, stari od 18 do 55 let, ne smejo več zapustiti območja.

Za to potezo se je odločil po porastu nasilja med ukrajinskimi silami in uporniki v regiji, ki jih podpira Rusija. Zahod se boji, da bi lahko Rusija slednje uporabila kot izgovor za invazijo.

Na konfliktnem območju so se sinoči po navedbah separatistov nadaljevali spopadi. Separatisti v Donecku trdijo, da je na njihovo območje ponoči priletelo več deset granat, podobno trdijo v Lugansku. Ukrajinska vojska medtem poroča o 19 kršitvah prekinitve ognja. Glede na izjavo upornikov na njihovi strani ni bilo nobenih žrtev.

So pa smrtni žrtvi zabeležili na ukrajinski strani. Gre za prvi potrjeni smrti vojakov v zadnjih nekaj tednih. Še štirje so bili ranjeni, je danes zvečer sporočila ukrajinska vojska. Med drugim je več min eksplodiralo nekaj sto metrov od notranjega ministra Denisa Monastirkija, ki se je mudil na frontni liniji skupaj z novinarji. Ranjenih ni bilo.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je pred tem pozno v petek opozorila na povečano število kršitev dogovora o prekinitvi ognja. V Lugansku so zabeležili 648 primerov kršitev, od tega je bilo 519 eksplozij. V Donecku pa so zabeležili 222 kršitev, od tega 135 eksplozij. Gre za opazno povečanje števila kršitev v primerjavi s prejšnjimi dnevi.

Ameriški predsednik je medtem pohvalil ukrajinske sile za izjemno zadržanost ob ruskih provokacijah. Povedal je namreč, da širi Rusija lažne zgodbe o genocidu v Ukrajini, kar je skladno s scenarijem, ki ga je Moskva za upravičevanje agresije uporabljala že prej. Separatistični konflikt na vzhodu Ukrajine je sicer izbruhnil leta 2014 in je zahteval več kot 14.000 smrtnih žrtev.

Že v petek so separatistične oblasti v Donecku in Lugansku sicer napovedale množično evakuacijo žensk, otrok in starejših v sosednjo Rusijo. Na mejo z rusko regijo Rostov je tako prispelo že več tisoč ljudi, kjer so zanje pripravili začasne namestitve. Regija je medtem zaradi velikega števila ljudi, ki prihajajo iz območij pod nadzorom separatistov, razglasila izredne razmere.

Po navedbah doneških separatistov so na varno prepeljali več kot 6000 ljudi, od tega 2400 otrok. Medtem je Luhansk po navedbah tamkajšnjih oblasti zapustilo 25.000 ljudi. Domnevno naj bi sicer na varno skušali spraviti okoli 700.000 ljudi. Pribežnikom pa bo po napovedih ruskega predsednika Vladimirja Putina pomagala tudi ruska vlada, saj naj bi vsak prejel po 10.000 rubljev (okoli 114 evrov).

ZDA ocenjujejo, da je v Ukrajini in njeni bližini zbranega od 169.000 do 190.000 ruskega osebja, med katerim so tudi vojaki, ki jih v samooklicanih republikah Doneck in Luhansk na vzhodu Ukrajine podpira Rusija.

Rusija še naprej krepi svojo prisotnost na meji z Ukrajino, Putin zagnal strateške vojaške vaje z izstrelitvami raket

Putin je medtem zagnal vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete, so sporočili iz Kremlja, kjer ruski in beloruski predsednik spremljata vaje. Po napovedih ruskega ministrstva za obrambo v vajah sodelujejo vse veje ruskih oboroženih sil, od letalskih do mornarice s podmornico z jedrskim orožjem. "Takšno testiranje je seveda skoraj nemogoče brez vodje države. Saj poznate znameniti črni kovček z rdečim gumbom," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko sta vaje spremljala iz Kremlja. Rusija je nove vojaške vaje napovedala v času stopnjevanja napetosti z Zahodom, ki se boji, da kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino kaže na morebitno rusko invazijo na to nekdanjo sovjetsko republiko.

Po napovedih ruskega ministrstva za obrambo v vajah sodelujejo vse veje ruskih oboroženih sil, od letalskih do mornarice s podmornico z jedrskim orožjem. Cilj vaj, ki so jih načrtovali že dlje, je bilo testiranje zanesljivosti strateškega jedrskega orožja. Vojska je tako danes testirala balistične rakete, med drugim pa tudi hipersonično raketo tipa kinšal. Testiranje je bilo uspešno, so sporočili.

Rusija je v zadnjih tednih v bližini ukrajinskih meja izvajala obsežne vojaške vaje. Putin, ki od Zahoda zahteva obljube, da se Nato ne bo širil na Vzhod, je v petek dejal, da so ruske vojaške vaje "izključno obrambne narave in nikogar ne ogrožajo".

Dodal je, da Zahod in zavezniki "še niso pripravljeni resno obravnavati ključnih varnostnih zahtev Rusije". Rusija je namreč ta teden zahtevala, da se ZDA zavežejo, da bodo umaknile vse svoje vojake iz Srednje in Vzhodne Evrope.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in Putin bosta sicer v nedeljo opravila telefonski pogovor, v katerem se bosta pogovarjala o zaostrenih razmerah. Ob tem pa so iz Elizejske palače sporočili, da se bo Macron danes slišal tudi z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.

Zveza Nato medtem poudarja, da še vedno ni prejela verodostojnih podatkov o umiku ruskih sil z območja ob meji z Ukrajino. Ravno nasprotno, Rusija naj bi še naprej krepila svoje vojaške sile, je na varnostni konferenci v Münchnu dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg in Rusijo pozval k nadaljnjim pogovorom.

"Kljub trditvam Moskve doslej nismo opazili nobenih znakov umika in deeskalacije. Nasprotno, Rusija še naprej krepi svoje sile," je dejal Stoltenberg, ki je posvaril, da takšnega kopičenja sil, ki so pripravljene na spopad, niso videli od konca hladne vojne. "Nevarnost sedaj predstavlja kombinacija krepitve vojaških sil z zelo grozečo retoriko, ko postavljajo zahteve, za katere vedo, da jih ne moremo izpolniti, ter govorijo, da če jih ne izpolnimo, da bodo sledile vojaške posledice," je dodal.

Ob tem je pojasnil, da je že v četrtek poslal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu pismo, v kateremu ga vabi na nadaljnje pogovore v formatu sveta Nato-Rusija. Še naprej si namreč prizadeva za pot diplomacije, obenem pa je zavezništvo pripravljeno sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito in obrambo zaveznikov, je dodal.

Biden prepričan, da je Putin že sprejel odločitev za napad

Rusija sicer že ves čas vsa poročila o njihovi nameri za invazijo Ukrajine zanika. Ameriški predsednik Joe Biden je sicer prepričan, da bo Rusija Ukrajino napadla v prihodnjih dneh. "Napadli bodo Kijev, mesto z 2,8 milijona nedolžnih prebivalcev. Ruskih načrtov ne objavljamo, ker bi si želeli vojne, ampak da odstranimo razloge, ki jih bo Rusija navajala kot izgovor za napad," je dejal.

Na novinarsko vprašanje, ali je ruski predsednik Vladimir Putin že sprejel odločitev za vojno, je Biden odgovoril pritrdilno. "Prepričan sem, da je sprejel odločitev za napad," je dejal in dodal, da imajo ZDA dobre obveščevalne informacije. Biden sicer ne verjame, da bo Putin uporabil jedrsko orožje.

V nagovoru o Ukrajini in Rusiji je Biden dejal, da je glede morebitnega napada na Ukrajino govoril s transatlantskimi zavezniki, pri čemer so bili vsi enotni glede ukrepov. "Rusija bo plačala visoko ceno za morebiten napad," je dejal. Sporočil je tudi, da Rusija izvaja lažne provokacije, s katerimi želi upravičiti napad na Ukrajino.

"Zahod je enoten in odločen. Pripravljeni smo na sankcije," je povedal in dodal, da še ni prepozno, da Rusija še vedno izbere diplomacijo. "Rusija se je strinjala, da se bosta zunanji minister Sergej Lavrov in državni sekretar Antony Blinken sestala 24. februarja v Evropi. Če pride do vojaške akcije, je Rusija zaprla vrata diplomaciji in izbrala vojno, za katero bo plačala visoko ceno. Ne le zaradi sankcij, temveč zaradi ogorčenja celotnega sveta," je jasen Biden.

Zagotovil je sicer, da ZDA v Ukrajino ne bodo pošiljale vojakov, so pa odločene braniti vsak centimeter ozemlja držav v zvezi Nato. "Rusija bo v primeru napada odgovorna za nepotrebno katastrofalno vojno," je dejal in poudaril, da bodo ZDA z zavezniki še naprej podpirale Ukrajino z vojaško, gospodarsko in drugo pomočjo.

Predstavnica Bele hiše za boj proti računalniškemu kriminalu Anne Neuberger je pred Bidnovim nagovorom Rusijo obtožila torkovega kibernetskega napada na ukrajinsko ministrstvo za obrambo in ukrajinske banke. Dejala je, da so ZDA napad hitro povezale z Rusijo, ter dejala, da je treba o tem poročati hitro.