Ameriško ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna prižgala zeleno luč za nov obsežen projekt raziskave potencialnih nahajališč nafte in zemeljskega plina na Aljaski. Gre sicer za nekoliko pomanjšano različico projekta Willow, ki ga je predlagala naftna družba ConocoPhillips in ki je vreden sedem milijard dolarjev (6,5 milijarde evrov).
Projekt Willow predvideva izkoriščanje nahajališč v rezervatu, ki je v zvezni lasti in pod katerim se po ocenah nahaja 600 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. Družba ocenjuje, da bi lahko z novim projektom proizvajali do 200.000 sodčkov nafte na dan, kar je približno 1,5 odstotka celotne proizvodnje ameriške naftne industrije.
Projekt Willow predstavlja največji nov projekt vrtanja na javnih površinah ZDA in največje naftno nahajališče na Aljaski v zadnjih desetletjih. Med zveznimi kongresniki z Aljaske vlada politični konsenz glede projekta, ki projekt Willow vidijo kot enega največjih in najpomembnejših razvojnih projektov v zgodovini države. Tudi koalicija aljaških domorodcev Alaska Native Village se je podpisala pod projekt, saj so ga označili za prepotreben vir novih prihodkov in delovnih mest.
Opozorila glede škodljivih vplivov na okolje
Drugače pa na to gleda lokalna skupnost, ki živi na območju, kjer bi dejansko potekalo vrtanje. Županja mesta Nuiqsut Rosemary Ahtuangaruak je odločno proti. Projekt bi neposredno prizadel približno 525 ljudi, ki živijo v neposredni bližini. Poleg tega jo skrbi vpliv poseganja v naravo na nekatere divje živali, ki jim območje predstavlja naravni habitat, kot so denimo karibu oziroma severni jelen, severni medved in številne ptice selivke.
V okviru projekta Willow bi vrtalne ploščadi, makadamske ceste in vzletne steze zgradili na permafrostu. Projekt vključuje tudi okoli 800 kilometrov ledenih cest in ledeni most. Projekt pomeni več hrupa, prometa in onesnaženja, kar bo močno poseglo v ekosisteme, na katere so se domorodci Aljaske zanašali tisočletja.
Po vladnih ocenah bi na območju načrpali toliko nafte, da bi se letno sprostilo 9,2 milijona ton ogljikovega dioksida (CO2), kar je enako, kot če bi na ceste poslali dva milijona avtomobilov na bencinski pogon, poroča televizija CNN.
Kritiki opozarjajo, da je projekt v nasprotju z Bidnovimi prizadevanji za boj proti podnebnim spremembam in prehod na čistejše vire energije. "To bi bil udarec za naše podnebje in še posebej za podnebje Arktike, ki se že zdaj segreva hitreje kot kjer koli drugje na planetu," so prejšnji mesec opozorili v okoljevarstveni skupini Environment America.
Okoljevarstveniki že napovedali tožbe
Prepričani so, da projekt predstavlja tveganje za zdravje in okolje. V zadnjih tednih so zato številni aktivisti prek družbenih omrežij opozarjali na nevarnosti projekta. V znak protesta so nasprotniki projekta na Belo hišo naslovili več milijonov pisem in peticijo z več milijoni podpisov.
Okoljska skupina Earthjustice pripravlja tožbo, v kateri namerava dokazati, da pristojnost Bidnove administracije za zaščito naravnih virov na javnih zemljiščih Aljaske vključuje tudi ukrepe za zmanjšanje izpustov CO2.
Sicer pa je projekt Willow odobrila že administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Bidnova pa je ugotovila, da jim sodišča odpovedi projekta ne bi dovolila.
Sicer pa naj bi Biden škodo skušal omiliti tako, da bo skupaj z odobritvijo projekta Willow napovedal tudi obsežno novo zaščito zemljišč v zvezni lasti in voda v najbolj severni ameriški zvezni državi. Biden bo razglasil, da je celotno območje Arktičnega oceana okrog Aljaske zaščiteno pred novimi naftnimi ali plinskimi projekti, in napovedal nova pravila za zaščito več kot 13 milijonov hektarjev v omenjenem zveznem Nacionalnem naftnem rezervatu na Aljaski pred vrtanjem. Okoljevarstvene skupine opozarjajo, da to ne bo odtehtalo škode, ki jo bo povzročil projekt Willow.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.