Joe Biden je v petkovem intervjuju za CNN povedal, da je o odločitvi govoril z zavezniki, s katerimi se bo srečal na vrhu Nata v Litvi prihodnji teden.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je na srečanju z novinarji v Beli hiši dejal, da se uradniki zavedajo, da kasetne bombe predstavljajo tveganje za civiliste. "Zato smo z odločitvijo odlašali tako dolgo, kot smo lahko." A po besedah Sullivana so morali sprejeti odločitev, saj Ukrajini zmanjkuje topništva in potrebuje nove zaloge orožja. "Ukrajine ne bomo pustili brez obrambe na nobeni točki v tem konfliktnem obdobju," je dejal. Kot je še zatrdil Sullivan, so ameriške kasetne bombe, ki jih pošiljajo v Ukrajino, "veliko varnejše" od tistih, ki jih uporablja Rusija.
Strelivo je sporno, ker lahko neeksplodirane bombe več let ostanejo na tleh in eksplodirajo šele kasneje, ogrožajoč nič hudega sluteče civiliste.
Civilisti, zlasti otroci, so najbolj izpostavljeni tveganju poškodb ali smrti zaradi neeksplodiranega kasetnih bomb po konfliktu; zemlja lahko ostane kontaminirana več let in se ne more uporabljati za kmetovanje ali druge dejavnosti, je sporočila organizacija Amnesty International.
Marta Hurtado iz urada ZN za človekove pravice je po objavi novice dejala, da je treba uporabo takšnega streliva takoj ustaviti in da se ga ne bi smelo uporabljati nikjer. Odzval se je tudi ruski veleposlanik v ZDA, ki je bil kritičen do Bidnove odločitve. "Krutost in cinizem, s katerima se je Washington lotil vprašanja prenosa smrtonosnega orožja v Kijev, presenečata. Po krivdi ZDA bo zdaj več let obstajalo tveganje, da bodo nedolžni civilisti žrtve neeksplodiranega streliva," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Anatolij Antonov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem ameriškemu predsedniku zahvalil za "pravočasen, širok in zelo potreben" paket vojaške pomoči v vrednosti 800 milijonov dolarjev. Zapisal je, da se bo Ukrajina z novim orožjem približala zmagi nad sovražnikom, demokracija pa bo premagala diktaturo.
Pri kasetnih bombah gre za eksplozivne naprave, ki so sestavljene iz več manjših bomb. Osnovna granata običajno eksplodira na višini in razprši manjše bombe na večjo površino in s tem poveča ubojni učinek. Pogosto pa posamezne "kasete", torej deli kasetnih bomb, ne eksplodirajo in na tleh ostanejo kot mine. Na ta način predstavljajo veliko grožnjo za civiliste, ki jih lahko pohodijo ali poberejo. Pri tem žrtev ubijejo ali pohabijo. Z vojaškega vidika so sicer zelo učinkovite, običajno pa se uporabljajo proti vkopanim kopenskim silam v jarkih in utrjenih položajih, poroča BBC.
Kasetne bombe naj bi med drugim uporabljali v korejski in vietnamski vojni, kasneje pa še v Afganistanu, Libanonu, na Kosovu, Gruziji, Jemnu, Siriji, pa tudi v Ukrajini.
Sporna pošiljka streliva pa je nekaj nezadovoljstva povzročila tudi v ameriškem Kongresu. Nekateri demokrati so odločitev označili za "zaskrbljujočo" in "grozno napako". Republikanci so medtem novemu obroževanju Ukrajine veliko bolj naklonjeni. Kot so zapisali republikanski voditelji v odborih za zunanje zadeve predstavniškega doma in senata, bo poteza ameriškega predsednika ukrajinskim silam omogočila, "da bodo bolj učinkovito ciljali na ruske sile".
Velik del sveta je sicer prepovedal uporabo tega orožja s Konvencijo o kasetnem strelivu (CCM), ki prepoveduje tudi skladiščenje, proizvodnjo in prenos tega orožja. Čeprav se je tej konvenciji pridružilo več kot 112 držav, Rusija, Ukrajina in ZDA na drugi strani niso države pogodbenice Konvencije. Uporaba streliva za napade na sovražnikove enote ali vozila po mednarodnem pravu ni nezakonita, vendar pa bi po navedbah organizacije Human Rights Watch napad na civiliste s tem orožjem lahko pomenil vojni zločin.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da vojaško zavezništvo nima stališča do uporabe kasetnih bomb, Nemčija, ki je podpisnica Konvencije, pa je v odzivu dejala, da sama Ukrajini tovrstnega streliva ne bo pošiljala, vendar razume stališče ZDA. "Prepričani smo, da naši ameriški prijatelji niso zlahka sprejeli odločitve o dobavi takšnega streliva," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.
"Še enkrat moramo spomniti, da je Rusija že uporabljala kasetne bombe v velikem obsegu v svoji nezakoniti in agresivni vojni proti Ukrajini," je še dodal.
