Biden: Nato ni bil še nikoli tako enoten

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ocenil, da je Rusija na svetovnem prizorišču vse bolj izolirana. Dejal je, da je ključnega pomena preprečiti stopnjevanje konflikta, zato se je Nato po njegovih besedah odločil podpreti Ukrajino, a se po drugi strani ni neposredno vpletel v vojno. 

Zahodne sile so, kot je poudaril, pripravljene še dodatno okrepiti sankcije proti Rusiji. "Te sankcije imajo učinek in so oprijemljive, zato moramo z njimi nadaljevati, da bodo imele odvračilni učinek," je dodal. 

Opozoril je tudi na krizo s hrano, saj sta Ukrajina in Rusija glavni izvoznici osnovnih živil, vojna pa je močno prizadela proizvodnjo. Nekatere države, še posebej na severu Afrike in Bližnjem vzhodu, so v veliki meri odvisne od ukrajinskega in ruskega izvoza, je ocenil Macron. Razmere se bodo po njegovem mnenju v naslednjem letu še poslabšale. 

Po srečanju članic Nata in G7 je spregovoril tudi nemški kancler Olaf Scholz. Rusijo je posvaril pred uporabo kemičnega orožja v Ukrajini. "Če bi se Rusija odločila za kaj takega, bi bilo to v nasprotju z vsemi pravili, sporazumi in konvencijami," je dejal. Sankcije proti Rusiji po njegovem mnenju že kažejo rezultate, države G7 pa so pripravljene uvesti še dodatne, če bo to potrebno. 

Novinarji so ga prosili za komentar na napoved Rusije, da bo treba ruske energente odslej plačevati v ruskih rubljih. Scholz je dejal, da so podrobnosti že določene v pogodbah. Nemčija bo še letos začela graditi terminale za uvoz utekočinjenega plina (LNG), katerega glavni izvoznik so ZDA. 

Britanski premier Boris Johnson je napovedal, da bo Velika Britanija Ukrajini poslala še 6000 dodatnih raket. "Dolgoročno moramo podpirati svobodno in demokratično Ukrajino," je dejal. Britanci so do zdaj sankcionirali več kot 100 ruskih posameznikov in organizacij blizu Putina, po besedah Johnsona pa gre za "najostrejše sankcije do zdaj". Johnson je sicer znova izključil možnost uvedbe območja prepovedi letenja nad Ukrajino. 

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nove ameriške sankcije, ki se med drugim nanašajo na 328 članov ruske rume in 48 orožarskih podjetij, ki poganjajo vojni stroj Putina. Biden je rusko invazijo na Ukrajino označil za "veliko napako". "Putin je računal na to, da bo Nato razdvojen. Na podlagi najinih pogovorov je bilo jasno, da ni pričakoval take enotnosti. Nato še nikoli ni bil tako enoten, kot je danes."

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je sicer znova posvaril pred uporabo kemičnega orožja v Ukrajini in dodal, da bo narava odziva Nata odvisna od narave uporabe tovrstnega orožja. V svojem govoru je pred gospodarskimi sankcijami posvaril tudi Kitajsko, v kolikor bo ta v vojni v Ukrajini podprla Rusijo. "Kitajska se zaveda, da je njena gospodarska prihodnost veliko tesneje povezana z Zahodom kot z Rusijo," je dejal.

Ameriški predsednik je prejšnji teden govoril s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. "Kitajskemu voditelju nisem grozil, sem pa mu jasno povedal, da mora razumeti posledice pomoči Rusiji," je dodal.

Janša za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih energentov

Četrtkovih zasedanj v Bruslju se je udeležil tudi premier Janez Janša, ki se je zavzel za čim prejšnjo odpravo odvisnosti Evrope od ruskih energentov. Slovenija po Janševih besedah podpira odločitev, da se Evropa osvobodi odvisnosti od ruskih energentov, takoj ko bo možno.

"To ne pomeni jutri, žal. Mi podpiramo čim hitrejšo pot," je povedal premier. "Ta vlak je na poti in je brez povratka, to se bo zgodilo verjetno kasneje, kot si mi želimo, ampak mnogo prej, kot si želi Rusija," je pojasnil.

O tem, kako bi lahko ZDA pri tem pomagale z utekočinjenim plinom, so razpravljali z ameriškim predsednikom. Poleg tega je nekaj predlogov med obiskom premierjev Slovenije, Češke in Poljske v Kijevu predstavila ukrajinska stran. Ti predlogi po Janševem mnenju vključujejo "zelo učinkovite sankcije, ki ne predstavljajo neke velike zadeve, okoli katere bi bila mnenja v Evropi različna".

Voditelji so sicer razpravljali o sodelovanju EU in ZDA pri zagotavljanju prehranske varnosti po svetu, pospešitvi prehoda k čisti energiji in zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, so navedli na Evropskem svetu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že ob prihodu na vrh EU, na katerem razpravljajo o zmanjšanju evropske odvisnosti od ruskih energentov, napovedala, da bosta v petek z Bidnom predstavila novo poglavje v sodelovanju med EU in ZDA na področju energetike.

"Gre za dodaten ameriški utekočinjeni zemeljski plin za EU, ki bo nadomestil ruski utekočinjeni zemeljski plin. To je pomemben korak naprej," je povedala. Voditelji EU in ZDA so obenem poudarili pomen krepitve transatlantske varnosti in obrambe, tudi v okviru tesnega sodelovanja med zvezo Nato in EU, kot je opisano v strateškem kompasu unije, so sporočili iz Evropskega sveta.

Biden je s premierji in predsedniki držav članic govoril še o usklajenem in enotnem odgovoru EU in ZDA na rusko neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo na Ukrajino.

Pregledali so dosedanje ukrepe za gospodarski pritisk na Rusijo in Belorusijo ter izrazili pripravljenost na dodatne ukrepe in preprečitev vsakršnih poskusov, da bi zaobšli sankcije. Zagotovili so nadaljnjo humanitarno pomoč Ukrajini in njenim sosedam, ki gostijo ukrajinske begunce. Rusijo so pozvali, naj zagotovi humanitarni dostop do tistih, ki jih je prizadelo nasilje ali pred njim bežijo.

Vrh EU, pred katerim sta potekali tudi vrhunski srečanji zveze Nato in skupine G7, se je nadaljeval z razpravo o Ukrajini. Voditelje je uvodoma nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.