V ruskem napadu na železniško postajo osrednji Ukrajini je bilo danes ubitih najmanj 15 ljudi, 50 pa jih je bilo ranjenih, je v video nagovoru na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah so na terenu že reševalci, vendar pa bi število mrtvih lahko še naraslo.
"Pravkar sem prejel informacije o ruskem raketnem napadu na železniško postajo v regiji Dnepropetrovsk (...). Najmanj 15 ljudi je bilo ubitih, okoli 50 pa ranjenih," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Zelenski. Ruske rakete so po njegovih besedah zadele vagone na postaji Čaplino.
V regiji Dnepropetrovsk je bil danes v ruskem obstreljevanju po navedbah lokalnih oblasti ubit tudi 11-letni otrok. Ukrajinske oblasti pred tem danes poročale o napadih na več krajih po državi, med drugim v regiji Hmelnitski na zahodu in regiji Žitomir na severu.
"Ponosen sem, da lahko napovem naš največji sveženj varnostne pomoči doslej, in sicer približno 2,98 milijarde dolarjev pomoči v obliki orožja in opreme, ki bo zagotovljena prek pobude za varnostno pomoč Ukrajini," je dejal Biden.
Poudaril je, da bo to Ukrajini omogočilo nakup sistemov zračne obrambe, artilerijskih sistemov in streliva, protiletalskih sistemov brez posadke in radarjev, da se bo lahko še naprej branila pred rusko agresijo.
Sredstva se lahko uporabijo za neposredne vojne stroške, vključno z nabavo zalog in orožja, in so ločena od tako imenovanega predsednikovega pooblastila za črpanje (PDA), v okviru katerega lahko Biden odredi prenos orožja in streliva ukrajinskim silam iz obstoječih vojaških zalog ZDA.
V okviru PDA je Pentagon v petek Ukrajini namenil opremo v vrednosti 775 milijonov dolarjev, ki je vključevala rakete, artilerijsko in protioklepno orožje in strelivo ter vozila za odstranjevanje min.
Biden je medtem pozdravil tudi srditi upor Ukrajine proti ruski invaziji. "Šest mesecev neusmiljenih napadov je le okrepilo ponos Ukrajincev nase, na svojo državo in 31 let neodvisnosti," je še dodal.
IAEA in Rosatom enotna glede inšpekcijskega obiska jedrske elektrarne Zaporožje
Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi in vodja ruskega jedrskega operaterja Rosatom Aleksej Likačev sta "podrobno razpravljala o vseh vprašanjih v zvezi z načrtovano misijo IAEA v jedrski elektrarni v Zaporožju," so sporočili iz Rosatoma.
"Ruska stran se strinja z namero (...), da bo takšno misijo organizirala v bližnji prihodnosti, in sicer takoj ko bodo vojaške razmere na terenu to dopuščale," so še dodali v Rosatomu.
Likačev je poudaril, da je bila in ostaja "varnost jedrskih objektov, ne glede na to, kje se nahajajo, glavna prednostna naloga Rusije".
Rusko zunanje ministrstvo je sicer v torek obtožilo ZN, da preprečujejo izvedbo misije IAEA v jedrski elektrarni. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da se nihče, z izjemo Rusije, ne zanima za misijo. "Dejstvo, da potovanje še ni bilo izvedeno, je žalostna posledica podle igre sekretariata ZN," je opozorila.
Največjo evropsko jedrsko elektrarno s šestimi reaktorji na jugu Ukrajine od marca zaseda ruska vojska. V zadnjem času je bilo območje okrog elektrarne in bližnjega mesta Energodar pogosto tarča obstreljevanja, za kar Rusija in Ukrajina obtožujeta druga drugo.
Hkrati je v mednarodni skupnosti strah pred poškodbami jedrskega objekta vse večji. Pogajanja o misiji IAEA v Zaporožju so privedla tudi do spora o tem, ali bodo strokovnjaki v elektrarno prispeli prek ozemlja pod ruskim nadzorom ali prek ukrajinskega ozemlja, kar bi bilo po mednarodnem pravu pravilno. V telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom naj bi se s tem sicer strinjal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Rusija pridržala opozicijskega politika zaradi kritiziranja vojne v Ukrajini
Jevgenij Roizman, nekdanji župan uralskega mesta Jekaterinburg, je bil v jutranjih urah pridržan zaradi domnevne diskreditacije ruske vojske. Proti njemu je bil uveden kazenski postopek, tovrstne obtožbe pa se kaznujejo z do deset leti zapora.
Na videoposnetku, ki je prikazoval njegovo aretacijo, je bilo slišati, kako je Roizman novinarjem potrdil, da ga preiskujejo v skladu z zakonom proti diskreditaciji oboroženih sil. Dejal je, da je bil aretiran zaradi ene same fraze, in sicer "invazija na Ukrajino", na spletni strani poroča agencija Reuters. Na vprašanje, kje je to izrekel, pa je Roizman odgovoril: "To sem povedal povsod in to bom povedal tudi zdaj."
Tudi policijski vir, ki ga navaja Tass, je pojasnil, da je bila preiskava sprožena zaradi videoposnetka, ki kritizira rusko vojaško kampanjo v Ukrajini in je bil objavljen na politikovem YouTube kanalu. Roizmanov odvetnik Vladislav Idamžapov pa je opozoril, da ni smel vstopiti v strankino stanovanje, kjer je potekala preiskava, kar je označil za kršitev pravice do obrambe.
Roizman je bil med letoma 2003 in 2007 poslanec v ruskem parlamentu, leta 2013 pa je postal najodmevnejši opozicijski župan v Rusiji in na tem položaju vztrajal pet let.
Skoraj vsi vidni politični nasprotniki predsednika Putina so sicer že pobegnili iz države ali pa so v zaporu. Nedavno so oblasti priprle tudi dva nasprotnika, ki sta ostala v Rusiji, svetnika Iljo Jašina in aktivista Vladimirja Kara-Murzo, ker sta obsodila vojno v Ukrajini.
