Šlo je zgolj za trenutek v dvigalu stavbe časnika New York Times, ko je predsedniški kandidat Joe Biden varnostnico preprosto vprašal, kako je. Varnostnica Jacquelyn Asbie je bila ob nagovoru vzhičena in mu je odgovorila, da je zelo dobro, da je on njen favorit. Sestanek z uredniki najvplivnejšega časnika Bidnu ni prinesel podpore, a srečanje v dvigalu je postalo viralna uspešnica in simbol pol stoletja dolge politične kariere, ki je zgrajena na odnosih.
Od nikogar nisi boljši in nihče ni boljši od tebe, je malemu Bidnu pridigala mama in gledala, kako se je jecljajoči otrok prelevil v politika, ki ljudem pogosto daje svojo telefonsko številko in nasvete. 13-letni jecljajoči deček je v nekem pogovoru dejal, da je zelo dobro slišati, da je nekdo kot on, s takšno hibo, lahko postal podpredsednik.
Biden o tej poziciji kot otrok še ni sanjal, saj je že v otroštvu občutil, kako je, ko družina ostane brez dohodka. Povezanost z delavskim razredom je bila vse od leta 1972, ko je bil prvič izvoljen za senatorja, njegova politična prednost. Njegovi privrženci so enotni, da je prav, da zagovarja delavski razred, saj prihaja ravno iz delavske zvezne države Pensilvanije. Po Ronaldu Raeganu je prvi izvoljeni predsednik, ki ni študiral in nabiral povezav na eni od osmih najprestižnejših univerz v ZDA. Biden je dejal, da je skrajni čas, da lahko nekdo, ki je diplomiral na državni univerzi, sedi v Ovalni pisarni.
Življenje ga je hitro postavilo pred najhujšo preizkušnjo, saj je, še preden je dopolnil 30 let, v prometni nesreči izgubil prvo ženo in hčerko, pred petimi leti pa mu je zaradi raka umrl sin Beau. Ob tragičnih izgubah je dejal, da ve, kako kruto in nepravično je lahko življenje, in da je v vsej tej bolečini in žalovanju našel svoj namen. Našel ga je v politiki. V dve uri oddaljeni Washington se je vsak dan vozil z vlakom in se zvečer vrnil k otrokoma. Tako naj bi prevozil 3,2 milijona kilometrov in z leti dobil vzdevek "Amtrak" Joe. Na vlaku je leta 1988 razglasil tudi prvo predsedniško kandidaturo, ki se je hitro končala, dve desetletji kasneje pa je postal del nenavadnega političnega para. Barack Obama si ga je izbral za podpredsednika in tako dobil izkušenega senatorja z zunanjepolitičnim znanjem, s spleteno mrežo odnosov in sposobnostjo preseganja delitev.
Lenny Steinhorn, profesor na American University, je dejal, da je bil Joe Biden Obamova desna roka, saj se je predsednik, ko je bilo treba sprejemati ključne odločitve, vedno posvetoval z njim. Med osemletnim mandatom, v času katerega je Biden discipliniranega Obamo včasih preizkušal s spontanostjo in prehitrim jezikom, sta kljub razlikam postala dobra prijatelja.
Ovalno pisarno je Biden tokrat naskakoval tretjič. Dolga kariera v Washingtonu prinaša tudi prtljago, od podpore sporne zakonodaje za boj proti kriminalu v 90. letih do glasu za iraško vojno, a tudi progresivni del demokratske stranke je v imenu zmage pogoltnil pomisleke. Bernie Sanders, nekdanji predsedniški kandidat, je o Bidnu dejal, da je empatičen, pošten in dostojen ter da v tem trenutku Amerika to nujno potrebuje.
Biden tudi sam priznava, da je zmeren, da ni posebej vznemirljiv, ne v politiki ne zasebno. Tako si po divjih štirih letih velik del Amerike želi umirjenega in predvidljivega predsednika, ki bo vsaj občasno vprašal, kako ste pa vi.
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.