
Biden je imel doslej s tujimi voditelji zaradi pandemije covida-19 le virtualna srečanja na daljavo. Suga je bil prvi, naslednji obiskovalec Bele hiše pa bo predvidoma predsednik Južne Koreje Moon Jae-in. To simbolično in praktično kaže, da je glavni fokus ameriške zunanje politike Azija, kjer Kitajska dobiva vse večjo gospodarsko in vojaško moč.
Biden je na novinarski konferenci pogovore označil kot produktivne in dejal, da sta se zavezala k sodelovanju pri izzivih od Kitajske, Vzhodnokitajskega morja, Južnokitajskega morja in Severne Koreje, da se zagotovi svobodno in odprto območje Indijskega in Tihega oceana.
Glede Kitajske skrbi naraščanje pritiska na Tajvan, ki ga ima Kitajska za svoje ozemlje, utrjevanje nadzora nad Hongkongom in zatiranje muslimanske manjšine Ujgurov v provinci Šindžang.
"Odkrito sva govorila o kitajskem vplivu na mir in blaginjo sveta"
Suga je dejal, da se strinja z Bidnom o nujnosti odkritega dialoga s Kitajsko v kontekstu ravnanja Pekinga v regiji. Prav tako je potrdil pomen ameriško-japonskega zavezništva. "Odkrito sva govorila o kitajskem vplivu na mir in blaginjo Indo-tihomorske regije in sveta na splošno. Strinjala sva se, da bomo nasprotovali vsem poskusom spremembe statusa quo s silo ali pritiskom v Vzhodno- in Južnokitajskem morju," je dejal Suga.
Japonski premier je na novinarski konferenci dejal še, da sta se z Bidnom pogovarjala o okoliščinah glede Tajvana in avtonomne pokrajine Šindžang. "Že sedaj skupaj priznavamo pomen miru in stabilnosti območja Tajvanske ožine, kar sva spet potrdila," je povedal.
To sta poudarila tudi v skupni pisni izjavi, ki sta jo objavila po srečanju. To je prva skupna izjava voditeljev Japonske in ZDA glede Tajvana po letu 1969. Japonska se je izjav o Tajvanu doslej vzdržala, da ne jezi Pekinga, s katerim ima prav tako pomembne gospodarske vezi.

Američani želijo poslati Kitajski jasno sporočilo, da so njena zadnja dejanja pritiska na Tajvan v nasprotju z ohranjanjem miru in stabilnosti. Kitajska je v zadnjih dneh v zračni prostor Tajvana poslala več svojih letal.
Na skupno izjavo voditeljev Japonske in ZDA se je že odzvalo kitajsko veleposlaništvo v ZDA, ki je izrazilo "globoko zaskrbljenost in ostro nasprotovanje".
Biden je po srečanju napovedal še, da bodo ZDA skupaj z Japonsko vlagale v tehnologijo 5G. Dogovorila bi se naj o pobudi za razvoj pete generacije interneta in tudi naslednjih, ki je vredna dve milijardi dolarjev. Državi bosta sodelovali tudi pri vlaganju v umetno inteligenco, kvantne računalnike, genetiko in polprevodnike oziroma čipe. Pri tem nameravata zaščititi tehnologijo, ki bo ohranila njuno konkurenčno prednost.
Pogovarjala sta se tudi o boju proti podnebnim spremembam in Biden je dejal, da sta se strinjala o potrebi po ambicioznih zavezah in ciljih za zmanjšanje izpustov do leta 2030, ki jih bosta obe državi kmalu objavili. Najverjetneje na Bidnovem podnebnem virtualnem vrhu prihodnji teden.
Suga je na novinarski konferenci tudi povedal, da je Japonska zavezana uspešni izvedbi letošnjih poletnih olimpijskih iger v Tokiu, Biden pa mu je pri tem zagotovil podporo ZDA ne glede na to, da se pandemija covida-19 nadaljuje. Japonski premier je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi napadov na Američane azijskega porekla v ZDA, ki jih nekateri krivijo za novi koronavirus.

KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.