Rusija sporočila, da z ukrajinske meje umika določeno število vojakov

Predsednik ZDA Joe Biden je medtem povedal, da potrditve ruskega umika še ni in da možnost napada na Ukrajino še ostaja. Kot poudarja, je treba dati diplomaciji vse priložnosti in da je to najboljša pot za vse vpletene strani. Ponovil je, da ameriških vojakov v Ukrajino ne bo pošiljal, vendar pa ji pomaga z opremo, urjenjem in obveščevalnimi podatki.  ZDA bodo Natovo ozemlje zaščitile z "vsemi močmi," je dejal. Ponovil je, da je napad na eno izmed članic Nata napad na vse. Vztrajal je, da ZDA in Nato"nista grožnja Rusiji". 

Sklepni del nagovora, ki je minil brez odgovorov na novinarska vprašanja, je namenil nizanju posledic za Rusijo, če se odloči za napad na Ukrajino ali napad na ZDA ali zaveznike tako z orožjem kot na druge načine, na primer s spletnimi napadi na infrastrukturo.

Po Bidnovih besedah bodo gospodarske in strateške posledice za Rusijo v primeru napada dolgotrajne, plinovoda Severni tok 2 pa ne bo mogla zagnati. ZDA so z zavezniki pripravljeni na sankcije, ki jih na primer niso uvedli, ko je Rusija zavzela Krim. Med temi so sankcije proti premoženju Putina in njegovih tesnih sodelavcev v tujini.

Američanom je položil na dušo, da obramba svobode ni zastonj in ne bo šlo brez bolečin v ZDA, če Rusija napade Ukrajino. Napovedal je zvišanje cen energije in zagotovil, da sprejemajo ukrepe za olajšanje posledic.

Poziv dume Putinu

Ruska duma je danes pozvala predsednika Vladimirja Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk. Predsednik dume Vjačeslav Volodin je na družbenih omrežjih zapisal, da so se poslanci odločili pozvati Putina, naj odcepljeni regiji na vzhodu Ukrajine prizna kot "suvereni in neodvisni državi". S tem želijo zagotoviti varnost in zaščito prebivalcev na teh območjih pred zunanjimi grožnjami. Prav tako pa si želijo s to potezo izboljšati mednarodni mir in stabilnost. "Kijev ne spoštuje dogovorov iz Minska," je še sporočil Volodin.

Rusija je izdala potne liste več sto tisoč prebivalcem vzhodne Ukrajine, ki jo nadzorujejo ruski separatisti in kjer so spopadi od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim in začela podpirati ruske separatiste, zahtevali približno 14.000 življenj. Priznanje neodvisnosti ukrajinskih regij, ki jih nadzorujejo ruski separatisti, bi sicer predstavljalo kršitev dogovorov, ki jih podpira Zahod.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov tik pred glasovanjem dume ni povedal, ali bo Kremelj to potezo ruskih poslancev podprl. "Ne morem odgovoriti na to vprašanje. Veste, da o tej zadevi ni bilo sprejetih nobenih uradnih odločitev, ni uradnih razprav," je dejal Peskov. Ob tem pa je dodal: "Predstavniki ljudstva odražajo mnenje ljudi."

 Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je v Kijevu opozoril, da če bo Rusija priznala uporniška ozemlja kot neodvisna, bo "Rusija de facto in de iure odstopila od dogovorov iz Minska z vsemi posledicami, ki bodo sledile". "Naše partnerje smo že opozorili na to stališče," je dejal pred glasovanjem v Moskvi.

Poziv dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, prihaja sredi diplomatskih prizadevanj za preprečitev ruske invazije na njeno prozahodno sosedo Ukrajino, ki naj bi jo Moskva po opozorilih Washingtona morda načrtovala že sredi tedna.

Tudi EU je danes v odzivu obsodila odločitev dume. "To priznanje bi bilo očitna kršitev sporazumov iz Minska," je na Twitterju zapisal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je posvaril pred kakršnimi koli potezami za priznanje dveh odcepljenih ozemelj. Opozoril je, da bi to bila "ponovna očitna kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine".

"Nobenega dvoma ni, da sta Doneck in Lugansk del Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja. Takšno priznanje bo torej kršitev mednarodnega prava," je dejal Stoltenberg.

Putin: Rusija si ne želi vojne v Evropi

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes govoril z nemškim kanclerjem Olafom Sholzem.  Putin je dejal, da ''si Rusija seveda ne želi vojne v Evropi in da zato sodelujejo v diplomatskih pogovorih."  Vendar je po poročanju Skynewsa poudaril, bi moral biti rezultat teh pogajanj dogovor o 'varnosti za vse": "Na naše predloge pa žal ni konstruktivnega odziva."

 Povedal je, da je pripravljen na nadaljevanje pogovorov. A hkrati je posvaril, da bo vsako omejevanje Rusije razumljena kot grožnja. Povedal je tudi, "da je poskušal doseči kompromis z Ukrajino, a njegovi predlogi niso bili sprejeti." Trdi tudi, da se v Ukrajini dogajajo masovne kršitve človekovih pravic. Putin je dejal še, da je imel pogovor s Scholzem ''pomen in da je bil  zelo uporaben.'' Scholzu se je zahvalil za srečanje in dejal, da sta si Nemčija in Rusija 'zelo blizu'.

Ruska poročila o delnem umiku vojakov z območja ob ukrajinski meji so "dober znak", je po pogovorih z ruskim voditeljem v Moskvi ocenil nemški kancler in ocenil, da je napetosti še vedno mogoče rešiti po diplomatski poti. 

Scholz je še naprej prepričan, da je rešitev spora med Rusijo in Ukrajino mogoče najti po diplomatski poti. "Ne glede na to, kako težka in resna se zdi trenutna situacija, je ne želim označiti kot brezupno."

Po njegovih besedah diplomatske poti za reševanje ukrajinske krize še niso izčrpane. "Pripravljeni smo skupaj z vsemi partnerji in zavezniki v EU in Natu ter z Rusijo razpravljati o zelo konkretnih korakih za izboljšanje varnosti za obe strani ali še bolje naše skupne varnosti," je dejal.

Rusija je po njegovih besedah ključni akter pri ohranjanju varnosti v Evropi. "Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo," je poudaril nemški kancler.

Scholz je znova obljubil daljnosežne posledice v primeru ruskega napada na Ukrajino. Glede Severnega toka 2, ki je končan, vendar Nemčija še ni odobrila začetka njegovega obratovanja, pa je dejal, da "vsi razumemo, kaj je narobe".

Severni tok 2 naj bi Nemčiji zagotovil neposredno dobavo ruskega plina. Ker ne prečka Ukrajine, ta ne bo mogla zaračunati tranzitnih pristojbin. Projekt je deležen številnih kritik, predvsem iz ZDA, češ da daje Rusiji prevelik vpliv na evropski energetski trg.

Scholz je sicer v ponedeljek v Kijevu zatrdil, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Nemčije, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo tarča kibernetskega napada

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je bilo  medtem tarča kibernetskega napada, prav tako sta bili tarči dve ukrajinski banki. Uporabniki imajo zato težave pri dvigovanju denarja, o zlorabah pa ne poročajo, piše SkyNews. 

Spletno mesto obrambnega ministrstva javlja sporočilo o napaki, ki pravi, da je spletno mesto "v tehničnem vzdrževanju". Nedostopno je tudi spletno mesto ukrajinske vojske, je na Facebooku sporočil ukrajinski vladni center za strateške komunikacije in informacijsko varnost. Hekerski napad je prizadel tudi državni hranilnici Oschadbank in Privat, dve največji finančni instituciji v državi.

Po navedbah vladnega centra je banko Privat in njeno aplikacijo Privat24 prizadel "množičen napad za zavrnitev storitve (DDOS)". Nedelovanje spletnih storitev sta potrdili tudi obe banki. "Ni mogoče izključiti, da se agresor zateka k umazanim trikom," je sporočil vladni center v povezavi z Rusijo.

Ukrajinski ambasador v Veliki Britaniji  Prystaiko je za britanske medije medtem povedal,  da od Rusije dobivajo mešane signale o tem, kaj načrtuje, saj so umaknili nekatere vojaške enote, medtem ko so nekatere še vedno zelo blizu ukrajinske meje: "V tem trenutku ne moremo verjeti besedam Putina. Govorijo namreč dejanja."

Nekaj ruskih vojakov se umika z ukrajinske meje

Nekaj ​​vojakov se umika z ukrajinske meje, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ti se po končanih vajah zdaj vračajo v svoja oporišča, poroča tiskovna agencija Interfax. Vendar pa se obsežne vojaške vaje po vsej državi še vedno nadaljujejo. "15. februar 2022 se bo v zgodovino zapisal kot dan, ko se je propaganda Zahoda izjalovila," je ob sporočilu iz Moskve zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova. "Osramočeni in uničeni so bili brez enega samega strela," je še dodala.

Iz Kijeva so ob tem sporočili, da so skupna diplomatska prizadevanja Ukrajine in Zahoda uspela zaustaviti rusko zaostrovanje. Druga obsežna vaja v regiji naj bi se zaključila 20. februarja. Rusija je sicer blizu ukrajinske meje postavila okoli 130.000 vojakov, od tega jih približno 30.000 sodelujejo na vojaških vajah v Belorusiji. Britanska vlada sicer še čaka, da vidi obseg napovedanega ruskega umika.

Podjetje Maxar Technologies, ki že tedne spremlja kopičenje ruskih sil na ukrajinski meji, je sicer sporočilo, da so slike, posnete v nedeljo in ponedeljek, ujele pomembno novo dejavnost, ki kaže povečano vojaško aktivnost v regijah v bližini ukrajinske meje. Podjetje je opozorilo na prihod večjega števila vojakov in jurišnih helikopterjev ter novih napotitev letal.

Fotografije novega vojaškega konvoja je na spletu delil tudi Buzfeedov dopisnik za vzhodno Evropo Christopher Miller. Te naj bi prikazovale "nenehno rast ruske vojske v zadnjih 48 urah".

V Natu previden optimizem glede Ukrajine, a na terenu še ni umirjanja razmer

Iz Moskve prihajajo znamenja glede pripravljenosti na nadaljnji dialog v povezavi z Ukrajino, ki so razlog za previden optimizem, a na terenu za zdaj še ni umirjanja razmer, je povedal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v Bruslju ob predstavitvi tem zasedanja obrambnih ministrov zavezništva to sredo in četrtek. Obrambni ministri bodo po Stoltenbergovih besedah naslovili najresnejšo varnostno krizo v Evropi v minulih desetletjih.

Kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini je najmnožičnejše kopičenje bojnih sil od hladne vojne. "Vse je nared za nov napad, a Rusija še ima čas, da se preneha pripravljati na vojno in si začne prizadevati za mirno rešitev," je še izpostavil generalni sekretar.

Ob tem je ponovil zavezniško vabilo Rusiji k čimprejšnjemu srečanju v okviru Sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sestal prvič po dveh letih in pol.

Ponovil je tudi, da bo Nato vztrajal pri svojih jedrnih načelih, kot je pravica vsake države, da sama odloča o svoji varnostni ureditvi, da pa so se zaveznice pripravljene pogovarjati o krepitvi obstoječih komunikacijskih kanalov, o ruskih skrbeh glede evropske varnosti in o nadzoru nad oboroževanjem.

Biden in Johnson upata na diplomatski dogovor z Rusijo

Združene države so opozorile, da bi lahko bila ruska invazija na Ukrajino neizbežna, njihovi zahodni zavezniki pa so v odgovor zagrozili s svežnjem gospodarskih sankcij. A kot sta po 40-minutnem pogovoru dejala voditelja ZDA in Velike Britanije Joe Biden in Boris Johnson, še vedno ostaja upanje za diplomatsko rešitev. "Vsak nadaljnji vdor v Ukrajino bi za Rusijo povzročil dolgotrajno krizo in daljnosežno škodo tako za Rusijo kot za svet," so še poudarili.

Kot poroča BBC, so v Združenem kraljestvu medtem zagotovili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali pri reševanju ukrajinske krize. Sicer ne Združeno kraljestvo ne ZDA v Ukrajino ne nameravajo poslali vojakov, so pa ZDA v ponedeljek sporočile, da so osem ameriških lovcev F-15 že poslale na Poljsko, kjer bodo sodelovali v zračnih patruljah Nata. Prav tako se je danes več tisoč ameriških vojakov vkrcalo na lete iz Fort Bragga v Severni Karolini, ki se pripravljajo na napotitev na Poljsko. Dodatnih 3000 vojakov se bo pridružilo že 3000, ki so na območje Poljske in Nemčije odšli prejšnji mesec.

Johnson je že prekinil svojo turnejo po Otoku in se vrnil v London, da bi sklical sestanek za razpravo o konzularnem odzivu Združenega kraljestva. Zunanja ministrica Lizz Truss bo medtem razmislila, ali naj spremeni nasvet britanskim diplomatom v državi. Predhodno je namreč Združeno kraljestvo Britance v Ukrajini pozvalo, naj takoj odidejo, dokler so komercialni leti še na voljo.

Ameriško državno ministrstvo je medtem ameriškim državljanom v Belorusiji, kjer se je zbralo na tisoče ruskih vojakov, izdalo opozorilo, naj takoj zapustijo državo. Opozorilo je sledilo že predhodni selitvi ameriškega veleposlaništva iz Kijeva v Lvov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem 16. januar – datum, ki so ga ameriški uradniki navedli kot dan, ko bi Rusija lahko napadla – razglasil za dan enotnosti. Pohvalil je tudi moč ukrajinske vojske: "Imamo orodje, s katerim se lahko odzovemo. Imamo odlično vojsko, ki je veliko močnejša kot pred osmimi leti."

A kljub hvali ukrajinske vojske dodaja, da želi krizo rešiti s pogajanji in diplomacijo. "Trenutno se nad nas zgrinja tema, a že jutri bo sonce znova vzšlo," je še dejal v nagovoru.

Pomoč ukrajinski vojski je medtem že zagotovila Kanada, ki naj bi državi dobavljala orožje. "Vsaka dobava orožja državi z nerešenim notranjim oboroženim spopadom je nesprejemljiva. To ne kliče po miru, ampak le podaljšuje in zaostruje konflikt v Ukrajini," je potezo Kanade kritiziral ruski veleposlanik v Ottawi Oleg Stepanov. Dodal je, da Zahod z zagotavljanjem orožja režim v Kijevu spodbuja k nadaljevanju vojne proti lastnemu ljudstvu.

Nemški kancler na pogovore v Moskvo, zavrnil ruski PCR-test

Medtem pa se je za obisk Rusije odločil tudi nemški kancler Olaf Scholz. Po tem, ko se je v ponedeljek mudil v Kijevu, kjer je opozoril, da bodo na vsak ruski napad na Ukrajino odgovorili s hudimi gospodarskimi posledicami, in dodal, da se o ozemeljski celovitosti Ukrajine ni mogoče pogajati, je zdaj prišel še v Moskvo.

A kot poroča nemška tiskovna agencija, je tudi nemški kancler, podobno kot predhodno že vodja Francije Emmanuel Macron, ob prihodu v Rusijo zavrnil testiranje z ruskim PCR-testom. Odločil naj bi se namreč, da test opravi zdravnik z nemškega veleposlaništva.

Kot je dejal, bo Putinu predal sporočilo Zahoda, da so odprti za dialog o varnostnih pomislekih Rusije, ob tem pa ga bo znova opozoril na sankcije, ki ob morebitnem napadu na Ukrajino čakajo Rusijo. Nemčija je sicer tudi prva trgovska partnerica Rusije v Evropi in največja porabnica ruskega zemeljskega plina. 

Napad bi predstavljal težavo tudi za svetovni delniški trg, ki bi utrpel velik padec. Ruska invazija bi lahko ob tem še dodatno motila dobavo surove nafte, cene katere so že zdaj na najvišjih ravneh v zadnjih sedmih letih.

Japonski premier na pogovore v Ukrajino

Japonski premier Fumio Kishida pa naj bi se po poročanju The Guardiana danes pogovarjal z ukrajinskim predsednikom. Številnim zahodnim državam se je namreč pri izrazih zaskrbljenosti zaradi nevarnosti ruske invazije pridružil tudi Tokio.

Japonski obrambni minister Nobuo Kishi pa je prek družbenega omrežja opozoril tudi na povečano prisotnost ruske mornarice v Japonskem in južnem delu Ohotskega morja. V januarju in februarju je celotna flota ruske mornarice napovedala, da bo izvajala vojaške vaje v vodah okoli baze, Sredozemskem morju, Severnem morju, Ohotskem morju, Atlantskem oceanu in Tihem oceanu.

V januarju in februarju je celotna flota ruske mornarice napovedala, da bo izvajala vojaške vaje v vodah okoli baze, Sredozemskem morju, Severnem morju, Ohotskem morju, Atlantskem oceanu in Tihem oceanu. 

Avstralski premier Scott Morrison ob zaostrovanju krize opozarja, da si Peking in Moskva prizadevata za tesnejše odnose. Dejal je, da se pričakuje,da bodo vsi narodi in vse vlade po svetu obsojale grožnjo Rusije Ukrajini, ter ob tem poudaril, da se Kitajska ni opredelila glede krize. Vse zvezne zakonodajalce je pozval, naj se pridružijo avstralski vladi in Kitajsko pozovejo, naj obsodi dejanja.

Ameriško zunanje ministrstvo je medtem potrdilo, da bo vse preostalo osebje veleposlaništva preselilo iz Kijeva v Lvov na zahodu Ukrajine. Wall Street Journal pa poroča, da so zaradi strahu pred napadom odredili uničenje računalniške opreme. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je medtem poudaril, da bo njihovo veleposlaništvo še naprej sodelovalo z ukrajinsko vlado.