V Gazo 20 tovornjakov s humanitarno pomočjo, ZN: 'Kaplja v morje'

Po dnevih čakanja so danes odprli mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo, s čimer bo lahko obkoljeno enklavo le dosegla nujno potrebna humanitarna pomoč. Na egiptovski državni televiziji so predvajali posnetke, kako je več tovornjakov prečkalo mejo na palestinsko stran.

O tem, da bodo odprli mejni prehod ob 10. uri po lokalnem času (ob 9. uri po srednjeevropskem času), je sprva davi obvestilo ameriško veleposlaništvo v Izraelu.

Na odprtje mejnega prehoda se je sicer čakalo že več dni. Na strani Gaze čakajo Palestinci in tuji državljani na možnost pobega iz enklave, ki jo dva tedna obstreljujejo izraelske sile. Na drugi strani pa se kopiči mednarodna pomoč za Gazo. Na egiptovski strani je po poročanju BBC trenutno 175 tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa predstavljajo rešilno bilko in "razliko med življenjem in smrtjo za ljudi v Gazi".

Izrael je torej dovolil vstop v enklavo le 20 tovornjakom, kar je po ocenah humanitarnih organizacij občutno premalo. ZN ocenjujejo, da bi moralo mejni prehod prečkati najmanj 100 tovornjakov in da je to le "kaplja v morje". Izraelska vojska je sporočila, da v okviru humanitarnih konvojev v Gazo ne bodo dostavili goriva. Gre predvsem za vodo, hrano in zdravila za južni del Gaze. Izrael se namreč boji, da bi lahko gorivo izkoristili za izdelavo orožja.

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je pred odprtjem prehoda potrdilo, da bo 20 tovornjakov s humanitarno pomočjo zapeljalo v Gazo. Humanitarni konvoj vključuje zdravila in hrano, je dejal tiskovni predstavnik Hamasa. Vseeno pa gibanje opozarja, da tovornjaki "ne bodo spremenili katastrofalnih zdravstvenih razmer v Gazi", piše na spletni strani Reutersa.

Vseh 20 tovornjakov bo egiptovski Rdeči polmesec dostavil humanitarnim organizacijam v Gazi, med drugim Združenim narodom in Rdečemu polmesecu. Uradniki ZN pa ocenjujejo, da bi naslednji konvoj lahko mejo prečkal šele v ponedeljek, poroča britanski Guardian.

Generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je medtem kmalu po odprtju mejnega prehoda sporočil, da bo danes v Gazo prispela pomoč, ki med drugim vključuje osnovno medicinsko opremo ter zdravila za travmatološke in kronične bolezni. Ob tem je znova pozval k zaščiti humanitarnih delavcev in trajnostnemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo. Svetovni program za hrano je sporočil, da je v treh tovornjakih okoli 60 ton hrane. Med 20 tovornjaki, ki so na poti v Gazo, pa je tudi tovornjak s krstami.

Po odprtju Rafe iz sveta pozivi k vzpostavitvi trajne dostave pomoči

Začasno odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo, s čimer bo lahko obkoljeno enklavo po dnevih čakanja vendarle dosegla nujno potrebna humanitarna pomoč, so pozdravili številni svetovni voditelji. Ob tem pa so mnogi poudarili nujnost vzpostavitve trajne dostave humanitarne pomoči civilistom v Gazi. 

"Pozdravljam odprtje mejnega prehoda Rafa za dostavo humanitarne pomoči v Gazo. To je pomemben prvi korak, ki bo olajšal trpljenje nedolžnih ljudi," je na omrežju X, nekdanjem Twitterju, zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pozdravil odprtje mejnega prehoda. "Te pozitivne korake moramo še naprej nadgrajevati, da bi najranljivejšim civilistom zagotovili humanitarno pomoč," je poudaril. Ob tem se je zahvalil prizadevanjem generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, organizaciji Rdeči polmesec, Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), Svetovnemu programu za hrano (WFP) in Skladu ZN za otroke (Unicef).

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izpostavil nujnost trajne dostave humanitarne pomoči civilistom. Koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths pa je opozoril, da prvi konvoj tovornjakov, ki je prečkal mejni prehod, ne sme biti zadnji. "Prepričan sem, da bo ta pošiljka začetek trajnih prizadevanj za zagotavljanje osnovnih potrebščin prebivalcem Gaze," je še dodal.

Odprtje so pozdravili tudi v ZDA. Državni sekretar Antony Blinken je ob tem pozval vse strani, naj držijo mejni prehod odprt in s tem omogočijo dostavo pomoči. Je pa opozoril, da je treba zagotoviti, da se Hamas ne bo vmešal v dostavo. "Palestinski civilisti niso odgovorni za grozljiv Hamasov terorizem," je dejal.

Nemški kancler Olaf Scholz je pozdravil prihod tovornjakov v Gazo. "Dobra in pomembna novica je, da je prva humanitarna pomoč zdaj dostavljena ljudem v Gazi," je zapisal na omrežju X in dodal, da si bo Nemčija še naprej prizadevala za olajšanje trpljenja v tem konfliktu.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je medtem opozorila, da civilnemu prebivalstvu v Gazi primanjkuje vsega in pozvala k razširitvi dobave humanitarne pomoči.

Francosko zunanje ministrstvo pa je pozvalo še k humanitarni prekinitvi ognja, kar bi omogočilo trajno dostavo pomoči.

Začetek dobave pomoči je pozdravil tudi britanski zunanji minister James Cleverly. "Tovornjaki z življenjsko pomembno pomočjo so zdaj začeli prečkati Rafo v Gazo. Ta pomoč je rešilna bilka za vse, ki trpijo. Vendar ne sme biti enkratna. Združeno kraljestvo ostaja zavezano humanitarnemu dostopu do Gaze," je zapisal na omrežju X.

Po navedbah Izraela je s severa Gaze zbežalo okoli 700.000 Palestincev

Po pozivih Izraela k evakuaciji civilnega prebivalstva pred enim tednom je s severa na jug Gaze zbežalo okoli 700.000 Palestincev, je sporočila izraelska vojska. "Civilisti, ki ostajajo na severnem delu Gaze, bi se morali zaradi lastne varnosti preseliti na območje južno od Vadi Gaza," je sporočil tiskovni predstavnik izraelskih sil. Opozoril je, da bodo še naprej napadali cilje skrajnega palestinskega gibanja Hamas, zlasti tiste, ki bi lahko "predstavljali grožnjo kopenskim silam v naslednjih fazah vojne". Ob tem je dodal, da je od začetka spopadov več kot 550 od okoli 7000 raket, ki so jih islamski skrajneži izstrelili proti Izraelu, padlo znotraj palestinskega ozemlja. Samo v zadnjih 24 urah naj bi na območje Gaze padla petina raket, ki so jih izstrelili islamski skrajneži.

Biden: Hamas je napadel, ker je poskušal preprečiti normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo

Ameriški predsednik Joe Biden meni, da je bil eden od razlogov za napad Hamasa ta, da je Savdska Arabija nameravala vzpostaviti diplomatske odnose z Izraelom, s čimer bi se Bližnji vzhod po prepričanju Bidna združil. Normalizacija odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo naj bi se res pripravljala, vendar pa so spopadi to preprečili, pojasnjuje AFP. 

A še pred temi pogovori je prišlo tudi do normalizacije odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom, ki je 'največji ameriški sovražnik' v regiji, prav tako pa komunikacija med Washingtonom in Riadom že dolgo časa ni rožnata. Savdijci naj bi po poročanju ameriških medijev državnega sekretarja Blinkna na uradnem sprejemu pustili čakati več ur.

Guterres na vrhu v Kairu: Prišel je čas, da ukrepamo in končamo to nočno moro

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na današnjem vrhu za mir v Kairu pozval k zagotovitvi neovirane dobave humanitarne pomoči civilistom na območju Gaze, k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, ki so jih skrajne islamistične skupine ugrabile v Izraelu, ter k okrepitvi prizadevanj za zajezitev nasilja. Prepričan je, da je konflikt mogoče rešiti le z rešitvijo dveh držav, ene za Izraelce in druge za Palestince. Opozoril je, da Gaza doživlja hudo humanitarno katastrofo, v kateri je umrlo na tisoče ljudi, več kot milijon pa je razseljenih. "Prišel je čas, da ukrepamo, da končamo to strašno nočno moro," je še dodal.

Gostitelj vrha, egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi, je v uvodnem nagovoru poudaril, da mora biti cilj vrha "doseči načrt za končanje sedanje humanitarne tragedije v Gazi in oživitev mirovnega procesa". Znova je izrazil nasprotovanje množičnemu preseljevanju Palestincev iz Gaze v Egipt, saj bi to po njegovem mnenju onemogočilo ustanovitev palestinske države.

Njegovo stališče je podprl palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je v Kairu izjavil, da Palestinci "ne bodo zapustili svojega ozemlja". "Ne bomo sprejeli razseljevanja. Ostali bomo na svoji zemlji, ne glede na izzive, s katerimi se soočamo," je dodal.

Jordanski kralj Abdulah II. je kritiziral izraelske napade na območje Gaze. "Neizprosno bombardiranje Gaze je kruto in neusmiljeno na vseh ravneh. To je očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava. To je vojni zločin," je opozoril. Obsodil je tudi globalni molk o izraelskih napadih na enklavo. "Sporočilo, ki ga sliši arabski svet, je, da so palestinska življenja manj pomembna kot izraelska," je še dodal.

Španski premier Pedro Sanchez je pozval k prekinitvi ognja v vojni v Gazi. "Zaščititi moramo vse civiliste, tako talce, ki se morajo vrniti k svojim družinam, kot tiste, ki trpijo na območju Gaze, in edini način, da to dosežemo, je več humanitarne pomoči in humanitarna prekinitev ognja," je pojasnil. Dodal je še, da mora mednarodna skupnost narediti vse, da ustvari temelje, da bosta Izrael in Palestina lahko sobivala v miru.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem opomnil, da je odgovornost in dolžnost vsakega, da prepreči širitev konflikta v regiji. Prepričan je, da je treba najti trajnostno rešitev za konflikt, ki temelji na rešitvi dveh držav.

Brutalnost Hamasa v njegovem napadu na Izrael 7. oktobra je treba ostro obsoditi, pa je izjavila italijanska premierka Giorgia Meloni. "Noben razlog ne opravičuje terorizma, noben razlog ne opravičuje pokolov žensk in obglavljenja otrok," je dejala in opozorila, da se Hamasu ne sme dovoliti, da bi ustvaril trenja med arabskimi državami, Izraelom in Zahodom. Melonijeva bo po vrhu odpotovala v Izrael, kjer se bo srečala s političnim vrhom.