'Bibi' – politični veteran blizu šestemu mandatu na čelu vlade

Dan po volitvah v Izraelu, na katerih je zmagala njegova stranka Likud, se nekdanjemu dolgoletnemu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju po zaslugi skrajne desnice obeta nov mandat na čelu vlade. Njegov desni tabor si je po 97 odstotkih preštetih glasov zagotovil 65 od 120 sedežev v parlamentu. Po poročanju izraelskih medijev naj bi desna stranka Likud po delnih izidih predčasnih parlamentarnih volitev z 31 poslanskimi sedeži postala najmočnejša parlamentarna stranka. Sledi ji sredinska stranka Ješ Atid sedanjega premierja Jaira Lapida s 24 poslanci. Prvič v zgodovini Izraela kaže, da bo tretje mesto s 14 poslanskimi sedeži pripadlo zavezništvu skrajne desnice, ki ga sestavljata zaveznika Netanjahuja – verska sionistična stranka Bezalela Smotricha in ultranacionalistična Stranka judovske moči Itamarja Ben-Gvira.

Pet poslanskih sedežev je osvojila leva stranka izraelskih Arabcev Hadaš-Taal.

Levičarska stranka Merec in arabska stranka Balad pa po 97 odstotkih preštetih glasov nista presegli 3,25-odstotnega praga za vstop v parlament, a sta mu blizu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Netanjahujev blok bi tako imel 65 sedežev, kar je štiri več od potrebne večine.

Vendar bi se lahko ta rezultat pri uradnih izidih še spremenil, zlasti glede na poslanske sedeže, ki jih bodo osvojile manjše stranke. Preboj strank Merec in Balad v kneset bi lahko vse spremenil, saj bi s prebojem v parlament dobili najmanj štiri poslance, navaja AFP.

Končni izidi volitev bodo predvidoma znani v četrtek.

Netanjahu je v nagovoru privržencem v noči po volitvah že ocenil, da so blizu veliki zmagi in napovedal oblikovanje nacionalne desničarske vlade. "Imam izkušnje, bil sem že na nekaj volitvah, počakati moramo končne rezultate, vendar se je naša pot, pot Likuda, izkazala za pravo in smo blizu veliki zmagi," je dejal podpornikom v Jeruzalemu.

Tudi njegov tekmec Lapid je dejal, da "dokler ni prešteta zadnja glasovnica, ni nič odločeno".

Nekdanji član Likuda, sedanji minister za pravosodje Gideon Saar, pa je opozoril, da se Izrael pod vodstvom Netanjahuja in njegovih zaveznikov približuje "koaliciji skrajnežev". 

"Prišel je čas za povsem desno vlado. Napočil je čas, da postanemo gospodarji (...) v naši državi," pa je danes dejal Ben-Gvir, ki je znova pozval k uporabi sile, zlasti proti Palestincem. 

"Izrael je na pragu desničarske, verske in avtoritarne revolucije, katere cilj je uničiti demokratično infrastrukturo, na kateri je bila zgrajena država," je v današnji izdaji opozoril glavni levičarski dnevnik Haaretz. "To bi lahko bil temačen dan v zgodovini Izraela," so dodali.

Palestinski premier Mohamed Štajeh pa je danes izrazil zaskrbljenost zaradi premika Izraela v desno. Mednarodno skupnost je pozval k zaščiti Palestincev "pred agresivno izraelsko politiko, ko bodo v Izraelu na oblast prišle rasistične stranke". Po njegovi oceni je izid volitev "naravna posledica dolgoletnega naraščanja ekstremizma in rasizma v izraelski družbi". "Nismo si delali iluzij, da bodo volitve prinesle partnerja za mir," je dodal.

Volitve so sicer še posebej pomembne za stranke velike manjšine izraelskih Arabcev, potomcev Palestincev, ki so ob ustanovitvi Izraela leta 1948 ostali na svoji zemlji. Leta 2020 so te stranke, ki so sovražne do Netanjahujevega desničarskega bloka, osvojile rekordnih 15 sedežev, potem ko so na volitvah nastopile skupaj. Tokrat pa so kandidirale na treh listah – zmerne islamistične stranke Raam, leve sekularne Hadaš-Taal ter nacionalistične Balad. Če katera od njih ne bo dosegla volilnega praga, bo to povečalo možnosti Netanjahuja za vrnitev na premierski položaj, poroča AFP.

Volitve so potekale ob ponovnem nasilju na Zahodnem bregu, palestinskem ozemlju, ki ga je Izrael zasedel leta 1967. Izraelska vojska je danes na kontrolni točki na območju ubila Palestinca, ki je huje ranil izraelskega vojaka.

Kdo je Benjamin Netanjahu?

Netanjahu, 73-letni vodja konservativne stranke Likud, ki je bil premier skupno že 15 let, je zaščito judovske države pred sovražniki označil za svoje "življenjsko poslanstvo". Tako njegovi kritiki kot zavezniki pa priznavajo, da si neumorno prizadeva za položaj premierja, saj meni, da je zanj edini primeren. Kljub sojenju zaradi obtožb o korupciji v treh primerih, ki jih zanika, ima Bibi, kot ga imenujejo, zvesto podporo članov Likuda, ki so ga spodbudili k morebitni vrnitvi na oblast.

Netanjahu "bo skušal storiti vse, kar je v njegovi moči, da oblikuje koalicijo, ne glede na to, kako noro", je pred volitvami za AFP dejal njegov nekdanji tiskovni predstavnik Aviv Bušinski. "Prepričan je, da ima poslanstvo od Boga, da reši državo," je dodal.

Na čelo vlade bi se lahko vrnil leto dni po tistem, ko mu po predčasnih volitvah ni uspelo oblikovati koalicije in je vodenje vlade junija 2021 moral prepustiti Naftaliju Benetu, ki je vlado sestavil z osmimi, ideološko zelo različnimi strankami in je imela v knesetu tesno večino. Zelo krhka je bila že od samega začetka, aprila letos pa je izgubila večino v parlamentu, ko jo je zapustila peščica poslancev. Konec julija so razpustili parlament in razpisali nove volitve, istočasno pa je vodenje prehodne vlade prevzel dotedanji zunanji minister Jair Lapid, ki je kot premier postal priljubljen.

Netanjahu se je rodil 21. oktobra 1949 v Tel Avivu, manj kot 18 mesecev po oblikovanju države Izrael. S soprogo Saro imata dva sinova, iz prejšnjega zakona pa ima tudi hčer. Je sin profesorja zgodovine, ki je bil aktiven v desničarskih sionističnih skupinah, kar je ideološka dediščina, ki je pomagala oblikovati njegovo politično kariero. 

Močno ga je zaznamovala tudi smrt starejšega brata Jonatana, edinega izraelskega vojaka, ki je bil ubit leta 1976, ko je kot del elitnega odreda reševal talce na letališču Entebbe v Ugandi. V spominih, ki so izšli prejšnji mesec, je Netanjahu zapisal, da je čutil, da si od te izgube "ne bo nikoli opomogel" in da se je ob novici o bratovi smrti počutil, kot da se je njegovo življenje končalo. V izraelski vojski je sicer tudi sam služil v elitni enoti, med boji pa je bil ranjen.

Deloma je odraščal tudi v ZDA, kjer je diplomiral na prestižnem Massachusetts Institute of Technology. S svojo tekočo angleščino je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja redno nastopal na ameriški televiziji in zagovarjal izraelska stališča, kar je povečalo njegovo prepoznavnost doma in v tujini. 

Ob nastanku judovske države so izraelsko politiko obvladovali levo usmerjeni laburisti. Prva volilna zmaga desnega Likuda leta 1977, ki ga je tedaj vodil Menahem Begin, pa je pomagala postaviti tudi temelje politični prihodnosti Netanjahuja. Njegova kariera je poletela, potem ko je začel službo na izraelskem veleposlaništvu v Washingtonu in kasneje kot veleposlanik pri Združenih narodih.

Leta 1993 je postal vodja stranke Likud, ki jo je leta 1996 popeljal do zmage ter tako pri 46 letih postal najmlajši predsednik izraelske vlade. Volitve so tedaj potekale po umoru laburističnega premierja Jicaka Rabina, ki ga je ubil desničarski skrajnež zaradi sklenitve mirovnih sporazumov iz Osla s Palestinci. Netanjahu, ki je sporazume kritiziral, pa je presenetljivo porazil Rabinovega naslednika Šimona Peresa.

Leta 1999 je Netanjahu na volitvah doživel poraz, na premierski stolček pa se je vrnil desetletje kasneje, leta 2009, kjer je ostal vse do lani.

Netanjahu s Palestinci ni nikoli vodil vsebinskih mirovnih pogajanj, temveč je raje bdel nad razmahom širjenja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.

V središču njegove zunanje politike pa je boj proti izraelskemu sovražniku Iranu, vključno z njegovim domnevnim programom za razvoj jedrskega orožja in z njim povezanimi skupinami, kot je libanonski Hezbolah.

V zadnjem letu svojega mandata je Netanjahu, tesni zaveznik nekdanjega kontroverznega republikanskega predsednika ZDA Donalda Trumpa, z več arabskimi državami sklenil zgodovinske sporazume o normalizaciji odnosov, ki jih je podpisal Washington.