'Potop' tudi v Beogradu: namesto ulic jezera in reke, ki so odnašale avtomobile

Po poročanju srbskih medijev je bilo najhuje v Zemunu in Novem Beogradu. Družbena omrežja so preplavili posnetki in fotografije ulic, ki so se spremenile v jezera, saj odtoki niso mogli sproti požirati ogromnih količin vode. Ta je sicer zalila številne garaže in kleti, deroča reka pa je s seboj odnašala zabojnike za smeti in tudi avtomobile. Na cestah se je zgodil popoln prometni kolaps. 

Na enem od posnetkov je videti potnike na avtobusu, ki se pelje mimo luže, ki je nastala ob cerkvi na Bežaniji. Ena od potnic se ob prizoru, ki ga gleda, prekriža. 

"Takšno stanje je tukaj že 15 let in nič se ne zgodi. Ob vsakem dežju se ulice spremenijo v jezero," je za Kurir povedal bralec, ki je poslal fotografije. 

Gasilci in policisti reševali ljudi iz avtomobilov 

Srbsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so številne ekipe v popoldanskih in večernih urah pomagale državljanom, ki jih je neurje tako ali drugače prizadelo. Gasilci so morali iz najbolj ogroženih območij evakuirati več kot 30 ljudi. Deset oseb so reševali iz poplavljenih objektov in vozil.

Intervencijske službe so po vsej državi obravnavale 91 dogodkov, od tega 20 požarov, ki so jih zanetile strele v Beogradu, Kraljevu in Sjenici. Vse požare so uspešno pogasili, pri tem pa ni bil nihče poškodovan. Vsega skupaj je bilo na terenu okoli 230 gasilcev in reševalcev z okoli 100 vozili. Vodo so črpali iz objektov v Beogradu, Kruševcu, Ivanjici in Pančevu. 

Tudi policisti so na različnih koncih mesta pomagali ljudem. Iz vode so izvlekli več avtobusov in okoli 50 avtomobilov, iz njih pa rešili več kot 100 ljudi.

Padlo je od 20 do 40 litrov dežja na kvadratni meter

Republiški hidrometeorološki zavod je sicer napovedal, da bo v prestolnici v kratkem času padlo veliko dežja. Najprej je v naselju Nova Varoši približno pol ure klestila toča v velikosti oreha in uničila vrtove v številnih vaseh. Nato je neurje zajelo obrobne dele prestolnice in se prek Zemuna in Novega Beograda razširilo še na preostali del mesta. Zapihal je močan veter, temperatura pa je s 36 padla na 20 stopinj Celzija.

Vodja zavoda, profesor Jugoslav Nikolić, je za Srbijadanas pojasnil, da je ciklon na severu Evrope povzročil t. i. frontalni sistem na območju Srbije, ki je kriv za vremenske ujme s točo in padec temperature. Največ padavin, od 20 do 40 litrov dežja na kvadratni meter, je padlo v vzhodnem Sremu, južnem Banatu in Beogradu. Tudi v Kruševcu in okolici je padlo okoli 20 litrov na kvadratni meter, v drugih delih Srbije pa manj kot 20, je še dejal.

Beograjski župan po neurju: Na Boga ne moremo vplivati

Župan Beograda Aleksandar Šapić je o torkovem neurju v srbski prestolnici danes dejal, da takšna količina dežja v tako kratkem času na Srbijo ni padla niti med poplavami leta 2014. Glede odzivnosti mestnih služb je za srbsko televizijo Nova dejal, da je "sedaj najmanj pomembno kdo je kriv" in da "na Boga ne moremo vplivati".

Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je župan prebivalce še pozval, naj bodo v primeru slabšega vremena obzirnejši in naj počakajo, da neurje mine.

Župan je tudi napovedal, da se ponovno poslabšanje vremena lahko pričakuje v petek, in da mestne službe delajo vse za to, da bi bile ob naslednjih podobnih razmerah bolje pripravljene. "Če smo pošteni, je veliko vprašanje, če smo lahko bolje pripravljeni. Naj se ne pričakuje, da bomo lovili dež, medtem ko pada," je izjavil na novinarski konferenci.

Po Šapićevih besedah je bilo zaradi neurja evakuiranih deset ljudi, nekateri med njimi pa naj bi bili tudi lažje poškodovani. "Povprečje padavin v juliju je bilo do sedaj 30 litrov na kvadratni meter, včeraj pa jih je v nekaj urah padlo povprečno 50 litrov. Če bi neurje trajalo celo noč, bi se ponovile poplave iz leta 2014," je ocenil Šapić in dodal, da so po včerajšnji ujmi odkrili "nove nevralgične točke" v mestu, za katere se prej ni vedelo, da obstajajo. Te bodo v prihodnje opremili z opozorilnimi znaki.