Beloruski aktivisti spomnili na dolg seznam 'obešenih v gozdu'

Med številnimi Belorusi, ki so zapustili domovino, je bil tudi 26-letni Šišov, ki je pribežališče našel v sosednji Ukrajini. Tam se je v Kijevu v ponedeljek odpravil na jutranji tek, s katerega se ni vrnil, v torek pa so ga našli obešenega v enem izmed mestnih parkov. 

Policija je zaradi suma, da gre za umor, takoj sprožila preiskavo. Kot so zatrdili, bodo temeljito preiskali vse sledi, vključno z morebitnim umorom, ki bi ga storilci skušali prikazati kot samomor. Šef ukrajinske policije Igor Klimenko je potrdil, da je imel Šišov odrgnine na nosu in kolenih, vendar pa je še prezgodaj za potrditev, ali so posledica napada. V to pa ne dvomijo njegovi sodelavci pri organizaciji Beloruska hiša, ki so svojim rojakom v Ukrajini pomagali pri iskanju namestitve, zaposlitve in pravne pomoči.  

Dolg seznam sumljivih smrti

Podporniki Šišova so nemudoma spomnili tudi na podobne usode tistih, ki so si drznili zoperstaviti Lukašenku, ki vlada že 27 let in se ga je oprijel kar vzdevek 'zadnji evropski diktator'. 

Pred skoraj natančno letom dni se je po Lukašenkovi vnovični izvolitvi na ulice Belorusije podalo na stotisoče ljudi, ki so naleteli na brutalno represijo vladnih sil. V istem tednu sta tako izginila kar dva mladeniča, ki so ju nato našli mrtva.

28-letni Nikita Krivcov je bil posnet, kako soočen s policijskim kordonom drži zastavo, ki je simbol beloruske opozicije. 12. avgusta je nato izginil, 10 dni pozneje pa so ga našli obešenega v gozdu v Minsku. Uradno poročilo je njegovo smrt označilo za samomor, njegovi družinski člani in prijatelji pa so prepričani, da je umrl v rokah policije, potem ko so ga po protestih pridržali.

15. avgusta je 29-letni direktor muzeja vojaške zgodovine v Volkovisku Konstantin Šišmakov poklical ženo in dejal, da se vrača domov, kamor pa ni nikoli prišel. 18. avgusta so njegovo truplo našli v bližnjem gozdu, bil je obešen. Tudi v tem primeru je policija zatrdila, da ni dokazov o nasilni smrti. Njegov oče pa je zatrdil, da se je vse začelo s predsedniškimi volitvami, ko je Konstantin sedel v volilni komisiji, ob koncu dneva pa ni želel podpisati poročila, ki je navajalo, da je Lukašenko osvojil 80 odstotkov glasov. Nazadnje je to nekdo drug storil namesto njega.  

Aktivistične skupine nizajo še druga imena, ki so bila po njihovih trditvah žrtve beloruskega represivnega aparata. 34-letnega Aleksandra Tarajkovskega naj bi med protesti neoboroženega in z rokami že v zraku ustrelile posebne policijske enote, 25-letni Aleksander Vikhor je umrl po pridržanju v policijskem vozilu. 

Leta 2010 so v gozdu obešenega našli tudi 36-letnega Aleha Bebenina, novinarja in soustanovitelja opozicijskega medija Khartiya97, aktivisti pa trdijo, da je obešanje v gozdu že dolgo časa sovjetski "modus operandi". Tako so leta 1979 našli tudi priljubljenega ukrajinskega pevka Volodimirja Ivasjuka, čigar pesmi so bile preveč poudarjale nacionalizem, kar oblastem bilo po godu, so spomnili. Njegovega pogreba se je udeležilo 10.000 ljudi in zadnje slovo se je spremenilo v množičen protest proti sovjetskemu režimu. 

Začetek sojenja proti vidni predstavnici opozicije

V Belorusiji se je sicer prav danes, skoraj 11 mesecev po aretaciji med lanskoletnimi protivladnimi protesti, začelo sojenje vidni predstavnici beloruske opozicije Mariji Kolesnikovi, edini od vodij protestov, ki je še v državi, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). 

Svetlana Tihanovska, ki se je potegovala za položaj predsednice namesto svojega soproga, je morala zapustiti Belorusijo in je dobila mednarodno zaščito v Litvi. Svojo domovino je zapustila tudi Veronika Cepkalo.

Kolesnikovo so približno mesec dni po začetku protestov oblasti skušale izgnati v Ukrajino, a je na meji raztrgala svoj potni list, da je niso mogli prisiliti v to, da zapusti domovino. Njen oče je za nemško televizijo ARD dejal, da ne pričakuje pravičnega sojenja. V  zaporu je zaradi lastnih odločitev, je dodal. "Da, to je pogumno dejanje. Da, to je junaško dejanje in vzor za številne," je povedal.

Tožilstvo Kolesnikovi očita, da je skušala nezakonito priti na oblast in da je vodila ekstremistično organizacijo. Zaradi domnevnega poskusa strmoglavljenja vlade ji grozi do 12 let zapora. Njeni podporniki obtožbe označujejo za absurdne.

EU in ZDA so po nasilnem zatrtju beloruske opozicije po lanskoletnih predsedniških volitvah uvedle sankcije proti več deset posameznikom in pravnim osebam. Po prisilni preusmeritvi letala družbe Ryanair in aretaciji beloruskega novinarja Romana Protaseviča pa je EU proti Lukašenkovemu režimu konec junija uvedla tudi sankcije, katerih tarča so ključni gospodarski sektorji režima.