Četrti konec tedna zapored so v Belorusiji potekale množične demonstracije proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka, ki državo s trdo roko vodi že 26 let. Protesti so izbruhnili po volitvah 9. avgusta, na katerih je uradno prepričljivo slavil "zadnji evropski diktator", medtem ko je opozicija prepričana, da so bile volitve zrežirane. Posebna odposlanka Združenih narodov za Belorusijo Anais Marin je dejala, da so bile volitve "popolnoma zrežirane", glasovi ljudi pa "ukradeni".
633 ljudi je bilo v nedeljo aretiranih na protestih, ki so potekali v več mestih po državi, je potrdila beloruska policija. Z aretacijami naj bi začeli šele, ko so protestniki že odhajali domov. Posnetki s protesta v Minsku prikazujejo moške v navadnih oblačilih, ki pretepajo protestnike z gumijevkami, nakar jih odvlečejo v neoznačena vozila. "V zadnjih 10, 15 minutah sem videl mlade, ki poskušajo izginiti v množici. Bežijo pred policisti v civilnih oblačilih, s črnimi maskami na obrazu, ki vozijo avtomobile brez registrskih oznak," je s protestov poročal novinar Deutsche Welle Nick Connolly.
S solzivcem in gumijevkami je policija odgovorila tudi (sicer mirnim) protestnikom, ki so se približali predsedniški palači. Notranji minister Jurij Karajev pa medtem pravi, da "nikjer na svetu ni bolj humane, zadržane policije".
Na ulicah Minska je v nedeljo proti Lukašenkovemu režimu korakalo več deset tisoč ljudi, beloruski medij Tut.by poroča, da se je pred Palačo neodvisnosti zbralo okoli 100.000 protestnikov, ki so z belo-rdečimi zastavami v rokah vzklikali gesla proti dolgoletnemu predsedniku.
Protesti so potekali tudi v drugih mestih, kot so Brest, Mogilev, Gomel in Grodno, v slednjem je policija proti protestnikom uporabila solzivec.
V zadnjih dneh so se beloruske varnostne sile osredotočile tudi na študente, v črnih oblačilih in s črnimi maskami na obrazu naj bi več študentov zvlekli iz univerz ali celo z ulic v neoznačena vozila.
Omenjena odposlanka ZN Anais Marin opozarja na nasilje in belorusko policijo obtožuje mučenja. Pri tem navaja primer 16-letnika, ki je bil tako hudo pretepen, da je bil dlje časa v komi. "Vlada bije nesmiselno vojno proti lastnim ljudem," njene besede navaja BBC.
Opozicijsko voditeljico odvlekli v kombi in odpeljali neznano kam
Lukašenkov režim poskuša nasilno zatreti sicer mirne demonstracije z množičnimi aretacijami, nasilje policije nad protestniki ni redkost. Od začetka protestov so bili ubiti vsaj štirje protestniki, na stotine je bilo ranjenih. Več opozicijskih voditeljev je pobegnilo v tujino, na čelu s Svetlano Tihanovsko, Lukašenkovo protikandidatko na predsedniških volitvah. Zadnja v vrsti vidnejših opozicijskih predstavnikov, ki so pobegnili iz Belorusije, je Olga Kovalkova, ki se je v soboto zatekla na Poljsko, saj bi v nasprotnem primeru končala v zaporu. Poljski premier Mateusz Morawiecki je po poročanju BBC dejal, da bo država pomagala žrtvam represije v Belorusiji.
Danes pa je izginila ena izmed vidnejših opozicijskih voditeljic in tesna sodelavka Tihanovske, Marija Kolesnikova. Beloruski Tut.by navaja pričo dogodka Anastazijo, ki pravi, da je več neznanih zamaskiranih moških okoli 10. ure dopoldan Kolesnikovi vzelo mobilni telefon, jo strpalo v kombi z napisom "Komunikacije" in odpeljalo neznano kam. Vse skupaj naj bi se zgodilo pred Nacionalnim muzejem umetnosti v Minsku.
Oglasil se je tudi nemški zunanji minister Heiko Maas, ki je od Belorusije zahteval pojasnila glede njenega izginotja. "Zelo smo zaskrbljeni glede gospe Kolesnikove. Hočemo vedeti, kje se nahaja in zahtevamo izpustitev vseh političnih zapornikov v Belorusiji," je dejal za časnik Bild.
Beloruske oblasti so v preteklih tednih aretirale že več članov opozicijskega koordinacijskega sveta, ki mu pripada tudi Kolesnikova. Svet so sicer ustanovili, da bi omogočili miren prenos oblasti, oblasti pa verjamejo, da je to poskus prevzema oblasti. "Nadaljnje aretacije in represija, tudi in zlasti nad člani koordinacijskega sveta, niso sprejemljive," je še sporočil Maas, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Litovski zunanji minister Linas Linkevičius je na Twitterju zapisal, da so aktivistko ugrabili, in pozval k njeni izpustitvi. Odzvala se je tudi Evropska komisija: "Čemur smo priča v Belorusiji, je v resnici nadaljevanje represije oblasti proti civilnemu prebivalstvu," je dejal tiskovni predstavnik Peter Stano. Dodal je, da so seznanjeni z domnevno ugrabitvijo Kolesnikove in drugih aktivistov, ter obsodil politično motivirane aretacije.
Kolesnikova je članica Koordinacijskega sveta, ki ga je vzpostavila beloruska opozicija in katerega glavni namen je miren prenos oblasti. Lukašenkov režim je proti članom sveta sprožil kriminalistično preiskavo, saj naj bi bil njihov cilj "prevzem oblasti". Kolesnikova ni prva članica sveta, ki so jo oblasti pridržale.
Je še edina izmed treh žensk, ki so avgusta združile moči na predsedniških volitvah proti Lukašenku. Tihanovska in Veronika Cepkalo sta zapustili državo kmalu po volitvah. Prva se nahaja v Litvi, druga je zbežala v Ukrajino. Prejšnji mesec je Kolesnikova v intervjuju za BBC dejala, da protesti niso boj za oblast, temveč "boj za človekovo dostojanstvo in samospoštovanje". Dejala je tudi, da nima varnostnikov, saj to "ne bi imelo smisla".
Notranje ministrstvo podatkov o pridržanju članov Koordinacijskega sveta nima, so dejali za Ria Novosti.
KOMENTARJI (251)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.