Lukašenko: Dokler me ne ubijete, drugih volitev ne bo

Lukašenko je v ponedeljek dejal, da je pripravljen deliti oblast in spremeniti ustavo, vendar ne pod pritiskom protestnikov. Dodal je, da že potekajo morebitne spremembe ustave, ki bi lahko prerazporedile oblast. Med govorom pred tovarno traktorjev, je delavcem sporočil tudi, da po domnevno spornem glasovanju 9. avgusta ponovnih volitev ne bo. "Volitve smo že izvedli. Dokler me ne ubijete, drugih volitev ne bo," je izjavil, poroča Aljazeera.

Govor je imel pred skoraj 5000 delavci tovarne traktorjev, ki stavkajo od ponedeljka zjutraj. Zahtevajo, da se Lukašenko umakne in vodenje države prepusti zmagovalki opozicije. Svetlana Tihanovska, je v ponedeljek, potem ko je Lukašenka pred tem že večkrat pozvala k odstopu, sporočila, da je pripravljena prevzeti vodenje države. Tihanovska naj bi po uradnih izidih prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje med 60 in 70 odstotki. 37-letnica je v strahu za družino po volitvah zbežala v Litvo. Za predsedniško kandidaturo se je odločila, ko so zaprli njenega soproga, ki je želel kandidirati proti Lukašenku.

"Beloruski narod ima pravico, da se svobodno odloči o svoji prihodnosti in izvoli svojega voditelja, nasilje nad protestniki je nesprejemljivo," je predsednik Evropskega sveta Charles Michel zapisal na Twitterju.

Na ulicah Minska tako privrženci kot nasprotniki Lukašenka

V nedeljo je Lukašenko podpornikom dejal, da bo Belorusija v primeru ponovnih volitev "umrla kot država". V javnost so medtem prišla poročila, da naj bi bili delavci državnega sektorja prisiljeni v udeležbo shoda v podporo vladi.

Prav tako mora državna televizija ignorirati proteste podpornikov opozicije in jih ne prenaša. Zato so se številni novinarji in zaposleni odločili za stavko, v kateri zahtevajo konec cenzure in svobodo medijev. Danes so bila na malih ekranih v Belorusiji tako vidna prazna uredništva in prazen studio.  

V beloruski prestolnici so v nedeljo potekali rivalski shodi, saj so bili na ulicah poleg protestnikov tudi Lukašenkovi podporniki. Lokalni mediji poročajo, da se je prireditve v podporo vladi udeležilo 31.000 ljudi. Ministrstvo za notranje zadeve je ocenilo, da se je ta številka gibala pri 65.000, tiskovna agencija AFP pa medtem navaja, da je številka bližja 10.000.

Aleksander Lukašenko, ki na predsedniškem stolčku sedi že 26 let, je v govoru za podpornike dejal, da bo Belorusija v primeru vnovičnih volitev "umrla kot država". "Prišli ste, da bi prvič v četrt stoletja branili svojo državo, svojo neodvisnost, svoje žene, sestre in otroke," je povedal. Dodal je, da se bodo člani opozicije "kot podgane priplazili iz lukenj", če jih tokrat ne bodo zatrli.

"Nisem ljubitelj zborovanj, ampak ni moja krivda, da sem vas moral pozvati na pomoč," je še dejal 65-letni predsednik pred množico ljudi, ki so vihrali z zastavami in vzklikali "Hvala!" in "Belorusija". Poudaril je, da so bile volitve veljavne in da 80 odstotkov glasov podpore, kolikor jih je prejel, ni moglo biti ponarejenih. "Ne bomo predali naše države," je zatrdil.

V javnost so sicer prišla poročila, da so bili delavci državnega sektorja prisiljeni v udeležbo shoda v podporo vladi, saj bi v nasprotnem primeru lahko izgubili službo. Že od začetka protestov delavci državnih podjetij množično odhajajo z delovnih mest in se pridružujejo protestnim shodom proti predsedniku. Stavke se bodo predvidoma nadaljevale tudi ta teden.

Med predsednikovim nagovorom se je 220.000 nasprotnikov zbralo v bližini vojnega spomenika Stela Minsk, poroča BBC. Številni protestniki naj bi se konec tedna na ulicah zbrali prav zaradi poziva zmagovalke opozicije. V petek je Tihanovska namreč pozvala župane, naj organizirajo miroljubna množična zborovanja. "Ne stojte ob strani," jim je položila na srce. Odstopili so številni uradniki, pa tudi mnogi policisti.

Svojo podporo je protestnikom izrazil tudi beloruski veleposlanik na Slovaškem Igor Lešenja. Kljub temu so njegove napovedi o vladni pripravljenosti za sodelovanje mračne. "Ni jasno, da jih je vlada sploh pripravljena slišati", je dejal.

EU pripravlja sankcije proti uradnikom, odgovornim za represijo

"Zadnji evropski diktator", kot so ga poimenovali mnogi, se spopada tudi z vse večjimi pritiski drugih evropskih držav. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedeljo dejal, da bi morala EU "še naprej podpirati na stotisoče Belorusov, ki mirno protestirajo za spoštovanje njihovih pravic, svobode in suverenosti".

Nemški podpredsednik vlade Olaf Sholz je medtem Lukašenka označil za "slabega diktatorja", saj da je beloruski voditelj "izgubil vse legitimnosti". Prejšnji teden so se zunanji ministri EU dogovorili, da bodo pripravili nove sankcije proti beloruskim uradnikom, odgovornim za "nasilje, represijo in ponarejanje volilnih izidov". ZDA so volitve obsodile kot "nesvobodne in poštene".

Na stotine ljudi se je v nedeljo protestov udeležilo tudi v Pragi in Varšavi.

Med nemiri se je Lukašenko po pomoč obrnil tudi na Rusijo. V soboto je dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin obljubil vsestransko pomoč v primeru zunanjih vojaških groženj Belorusiji. Voditelja sta imela drugi pogovor v nedeljo, v Kremlju sta dejala, da sta razpravljala o "razmerah v Belorusiji in pritisku, ki mu je republika podvržena od zunaj". Putin je Lukašenku dejal, da je Rusija, če bo treba, Belorusiji pripravljena pomagati "v skladu s kolektivnim vojaškim paktom".