Sicer 38-letna flavtistka, ki je v preteklosti dejala, da samo sebe ne vidi kot političarko, je v zadnjih mesecih postala ena najvidnejših voditeljic beloruske opozicije, ki se je zoperstavila "zadnjemu evropskemu diktatorju" Aleksandru Lukašenku.
Postala je ena izmed sedmih članov opozicijskega Koordinacijskega sveta, katerega namen je miren prenos oblasti - na prostosti izmed sedmerice danes ostaja le še Nobelova nagrajenka za literaturo iz leta 2015 Svetlana Aleksejevič.
Kolesnikovo so pretekli ponedeljek, po množičnih demonstracijah v prestolnici, zamaskirani moški zvlekli v kombi in odpeljali neznano kam. Skupaj z še dvema opozicijskima voditeljema so jo v torek nato odpeljali do meje z Ukrajino ter jo poskušali prisilno izgnati. Kolesnikova pa se je uprla in na koščke raztrgala svoj potni list, da bi preprečila deportacijo.
Vse od tedaj so jo oblasti zadrževale v priporu v Minsku, iz pripora pa je preko svojega odvetnika sporočila, da so ji varnostne sile med poskusom deportacije grozile, da bo državo zapustila "živa ali v kosih".
Danes pa so oblasti sporočile, da je obtožena "dejanj, usmerjenih k spodkopavanju nacionalne varnosti". Grozi ji do pet let zapora.
Gre za še eno v vrsti potez Lukašenkovega režima, s katerimi poskuša zatreti belorusko opozicijo. Dan po predsedniških volitvah 9. avgusta, katerih rezultatov ne priznava Evropska unija, je v Litvo pobegnila Svetlana Tihanovska, ki se je na volitvah zoperstavila Lukašenku, v tujino so ji v tednih zatem sledili drugi opozicijski voditelji in člani Koordinacijskega sveta. Drugi so bili pridržani.
Tihanovska je za ukrajinski spletni medij lb.ua danes dejala, da je pripravljena Lukašenku v primeru njegovega odstopa zagotoviti zaščito pred kazenskim pregonom. "Seveda, če bi odšel mirno, na človeški način, potem ta možnost obstaja."
Še v torek je sicer beloruska opozicija sporočila, da v sodelovanju s tujimi odvetniki pripravljajo tožbo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu. Predmet tožbe naj bi bilo policijsko nasilje nad miroljubnimi državljani.
Lukašenko je v začetku tedna medtem podporo iskal pri starem zavezniku ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Ta ga je gostil v Sočiju in mu med drugim obljubil 1,5 milijarde dolarjev oziroma 1,26 milijardi evrov pomoči. Beloruski predsednik pa je zatem potrdil, da je Putina zaprosil tudi za pomoč v orožju. Na pogovorih z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem je Lukašenko izjavil, da je "tudi ruskega predsednika zaprosil za več novih vrst orožja."
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.