Belorus čaka na odločitev Srbije o izročitvi v domovino, kjer mu grozi smrtna kazen

Prizivno sodišče v Beogradu bi o usodi Gnjota po poročanju portala N1 Srbija lahko odločilo že danes, sodba pa bo pravnomočna. V podporo Gnjotu je danes proti njegovi izročitvi potekal tudi shod.

Tožilstvo je ostalo pri stališču, da so izpolnjeni vsi pogoji, da Gnjota izročijo Belorusiji. Obramba je medtem trdila, da Gnjota beloruske oblasti preganjajo zaradi njegovih političnih stališč in da bi izročitev zanj pomenila smrt, poroča portal.

Gnjota, ki velja za ostrega kritika beloruskih oblasti, so v Srbiji pridržali oktobra lani. Višje sodišče je maja nepravnomočno odločilo, da ga izročijo Belorusiji, njegovi odvetniki pa so se na razsodbo pritožili. Od tedaj je v hišnem priporu.

V Minsku beloruskemu aktivistu očitajo utajo davkov, kar zavrača kot lažne obtožbe in kot enega od načinov, s katerim beloruski predsednik Aleksander Lukašenko poskuša utišati kritike in politične nasprotnike.

Srbske pravosodne oblasti je k temu, da zaustavijo izročitev Gnjota, v odprtem pismu v ponedeljek pozvala tudi skupina evropskih intelektualcev, režiserjev, igralcev in drugih umetnikov. Peticijo so med drugim podpisali francoska igralka Juliette Binoche, nemška igralka Sandra Hüller in dobitnica Nobelove nagrade za književnost Svetlana Aleksijevič ter več kot 20 srbskih režiserjev in kulturnikov.

Pobudnik peticije, beloruski igralec Mitja Savelau, ki živi v Londonu, je opozoril, da Gnjotu v Belorusiji grozijo zapor, mučenje in celo smrtna kazen. "Absolutno upamo, da bo osvobojen, torej, da ga ne bodo izročili. Zame je grozno, da srbske oblasti še naprej delajo na tem primeru, ker je Belorusija avtoritaren režim," je dodal.

Gnjot je eden od številnih beloruskih državljanov, ki so leta 2020 sodelovali na množičnih protivladnih protestih zaradi domnevnega prirejanja volilnih rezultatov. Lukašenko se je tedaj razglasil za zmagovalca, opozicija s Svetlano Tihanovsko na čelu pa se je podala na ulice. Oblasti so proteste zatrle, številne protestnike so zaprli, veliko jih je pa tudi zapustilo državo. Po oceni nevladne organizacije za človekove pravice Pomlad (Vjasna) je v državi okoli 1400 političnih zapornikov.