"Ponižujoče pripombe ameriškega voditelja o EU ter ukrepi ZDA, ki so sledili, nas morajo privesti do tega, da se odzovemo s podobno močjo," je za Politico dejal belgijski zunanji minister Maxime Prévot. Po njegovem mnenju bi morala EU dokazati, da si njen trg "zasluži drugačen odnos", kot ga je do zdaj pokazal ameriški predsednik Donald Trump.
"V svojem odgovoru na Trumpove carine EU ne bi smela ničesar umakniti z mize, vključno z idejami, ki bi Washington udarile tam, kjer najbolj boli," je dejal. Pri tem je izpostavil predvsem digitalne sektorje.
Trumpa so v preteklosti že zmotila pravila EU na področju tehnologije, kot so pravila o moderiranju vsebin in zakon o digitalnih trgih, ki zagotavlja pravične in odprte digitalne trge. S prvo kaznijo na tem področju se sooča tudi družbeno omrežje X, ki je v lasti Trumpovega svetovalca Elona Muska. Lani poleti so namreč regulatorji ugotovili, da podjetje krši pravila EU o družbenih omrežjih.
Prévot je ob tem dejal, da bi morali razmisliti tudi o sprožitvi posebnega instrumenta, zasnovanega po prvem Trumpovem mandatu, ki omogoča široke povračilne ukrepe kot odgovor na trgovinsko diskriminacijo. "Ta trgovinska vojna, zlasti kar se tiče carin, je bumerang, ki se lahko hitro vrne," je opozoril.
V enotnosti evropskega bloka glede odziva na Trumpove grožnje s carinami se trenutno kažejo razpoke. Evropska komisija je bila po več kritikah prisiljena razširiti posvetovanja s članicami EU glede uvedbe milijardnih carin na izvoz iz ZDA.
Ameriški predsednik se je že sestal z več evropskimi voditelji, kot so francoski predsednik Emmanuel Macron, irski Taoiseach Micheál Martin in premier Združenega kraljestva Keir Starmer. Pogovor med visoko predstavnico EU za zunanjo politiko Kajo Kallas in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom so medtem nepričakovano odpovedali, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa Trumpa še ni obiskala.
"Vizija, ki ji sledi Donald Trump, je izrazito dvostranska," je dejal Prévot ter pojasnil, da se ameriški predsednik raje srečuje "ena na ena", kar po njegovem mnenju pri von der Leynovi in Kallasovi ne bi bilo mogoče.
Tudi o krepitvi evropske obrambne industrije
Nova belgijska vlada je sicer v začetku februarja postavila cilj, da bo do leta 2029 dosegla cilj Nata glede nacionalne vojaške porabe v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda zdi se, da je ta cilj že zastarel, saj želi vlada izdatke pospešiti. V prihodnjih tednih bo medtem belgijska vlada razpravljala tudi o nabavi novih bojnih letal, kar je obljubila v svoji koalicijski pogodbi. Vprašanje pa je, od koga bi jih dobavili.
Belgija je sicer v preteklosti že podpisala pogodbo za več kot 30 ameriških letal F-35, vendar pa se je v zadnjem času pojavilo več skrbi. Poleg širše zaskrbljenosti zaradi prekomernega zanašanja na ameriško orožje je tu tudi skrb, da bi Washington omejil zmogljivost letal.
Prévot je sicer dejal, da je Belgija morda premajhna za upravljanje flote z različnimi tipi lovskih letal, vendar pa ob tem ni izključil možnosti, da bi se država morda vseeno odločila za evropsko alternativo. "Verjamem, da bi morali trenutno vsi podpirati evropske nakupe," je dejal, a ob tem poudaril, da je za krepitev lastne obrambne industrije potreben čas. "Tu se praktična komponenta sooči z načelom 'kupujmo evropsko'," je dodal.
KOMENTARJI (239)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.