A kot kaže, so ljudje to nenamerno napako sprejeli z lahkim srcem. Namesto da bi incident povzročil mednarodno razburjenje, so se dogodku na obeh straneh meje pošteno nasmejali.
"Belgijo je povečal, Francijo pa pomanjšal, kar ni dobra ideja," je za lokalno televizijo dejal župan belgijske vasi Erquelinnes David Lavaux. Premik meja preglavice povzroča že zasebnim lastnikom zemljišč, kaj šele sosednjima državama.
Meja med Francijo in Belgijo je dolga 620 kilometrov, formalno pa je bila v skladu s Kortrijško pogodbo določena leta 1820, pet let po Napoleonovem porazu pri Waterlooju. Kamen je bil tako na svojem mestu že od leta 1819, ko je bila meja prvič označena.
"Bil sem vesel, moje mesto je bilo večje," je v smehu dodal belgijski župan, a dodal, da se županja francoskega kraja Bousignies-sur-Roc s tem ni najbolj strinjala. "Mislim, da se nam bo uspelo izogniti vojni," je v smehu za La Voix du Nord dejala županja sosednje francoske vasi Aurélie Welonek.
Lokalne belgijske oblasti nameravajo stopiti v stik s kmetom in ga prositi, naj kamen vrne na prvotno mesto. Če kamna ne bo vrnil, bi primer lahko končal na belgijskem zunanjem ministrstvu. Ministrstvo bi moralo potemtakem poklicati francosko-belgijsko mejno komisijo, ki sicer miruje že od leta 1930.
Lavaux je opozoril, da bi bil kmet lahko, če kamna ne bo vrnil na prvotno mesto, tudi kazensko ovaden. "Če pa bo pokazal dobro voljo, ne bo imel težav, to vprašanje bomo uredili sporazumno," je povedal za belgijski medij Sudinfo.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.