Belgija v boj proti 'narko-terorizmu': rekordni zasegi drog in naraščajoče nasilje

Predsednik vlade Alexander De Croo je napovedal, da morajo fizično otežiti trgovanje z drogami, da bodo ilegalni posli postali finančno nedonosni, s čimer bi zmanjšali tudi povpraševanje. 

Ukrepe so napovedali zaradi naraščajočega nasilja po vsej Belgiji, napeto pa je predvsem v Antwerpnu, največjem pristanišču v državi, kjer je prejšnji mesec v streljanju umrlo mlado dekle, poroča Politico.

"Nasilje je doseglo fazo narko-terorizma. Podzemlje je vse močnejše, grozi ljudem in se vtihotaplja v Antwerpen. Po vsej državi opažamo vse več incidentov, ki pa niso povezani le s kokainom, temveč tudi z laboratoriji za izdelavo ekstazija, priča smo umorom iz maščevanja," je o povečanem kriminalu povedal pravosodni minister Vincent Van Quickenborne.

Lani zasegli 110 ton kokaina, a pregledajo le okoli dva odstotka tovora

Lani so v Antwerpenskem pristanišču zasegli rekordnih 110 ton kokaina, belgijska carina pa je v začetku leta dejala, da je prav Antwerpen glavna destinacija preprodajalcev drog v Evropi. Da je droge v Belgiji in po Evropi ogromno, priča tudi podatek, da v pristanišču pregledajo le okoli dva odstotka vsega tovora. 

V zadnjem desetletju sicer v Antwerpnu vsako leto podirajo rekorde po količini odkritega in zaseženega kokaina. Leta 2021 so tako belgijski organi v pristanišču zasegli skupno 89,5 tone, kar je za tretjino več kot leta 2020, je poročala STA.

Kljub rekordni količini zasegov strokovnjaki menijo, da zasegi predstavljajo manjšino. "Cena na ulici ostaja stabilna, kar je dokaz, da zasežena količina ne vpliva na trgovanje z drogo," oceno pravnika Johana Maesa povzema Guradian.

Po oceni Evropske unije je trg kokaina v uniji vreden skoraj 13 milijard evrov, pri čemer zaseg v Belgiji predstavlja 40 odstotkov evropskega zasega. 

Zaposlenim v pristanišču bi preverili finančno stanje

Med vladnimi ukrepi je predvsem okrepljena prisotnost policije v pristaniščih in dodatna infrastruktura za skeniranje tovora, da bi carina lahko pregledala več sumljivih zabojnikov, ki gredo skozi belgijska pristanišča.

Večje pristojnosti bi dali tudi lokalnim organom, ki bi lahko podjetja, povezana s pranjem denarja pri trgovanju z drogo, zaprli.

Pregledali bodo tudi kazenski karton in finančno stanje skoraj 16 tisoč zaposlenih v belgijskih pristaniščih, med njimi pristaniške delavce in programerje. Pregledi bodo del prizadevanj v boju proti podkupovanju.

Zvišali bi tudi globe za tiste, ki uživajo kokain, in sicer na tisoč evrov, ali pa bi uvedli program rehabilitacije.

Vlada bo pritisnila tudi na Združene arabske emirate, s katerimi je belgijska stran pred dvema letoma podpisala sporazum o izročiti oseb, ki so vpletene v trgovino z drogami, nato pa je arabska stran zavrnila izročitev Nordina El Hadžudžija, ki je obtožen koordiniranja trgovine s kokainom v Antwerpnu. Belgijci niso zadovoljni niti s sodelovanjem s Turčijo in Marokom.

"Ne bomo se sprijaznili, da obstajajo države, ki so prosta zatočišča za zaščito kriminalcev s področja drog," je dejal pravosodni minister. Za usklajeno delo bodo imenovali tudi komisarja za boj proti proizvodnji, trgovini in nasilju, povezanim z drogami.

Belgijska ministra se bosta v petek sestala še z nizozemskimi kolegi, lokalnimi oblastmi v Antwerpnu in Rotterdamu in največjimi svetovnimi ladjarskimi družbami.