Dogovor predvideva, da bodo lahko zaposleni s polnim delovnim časom delali štiri dni v tednu namesto običajnih petih, kar jim bo omogočilo večjo prožnost in svobodo, je v torek na novinarski konferenci povedal predsednik belgijske vlade Alexander De Croo. Dodal je, da je bilo zaradi pandemije covida-19 veliko ljudi prisiljenih spremeniti način dela, kar je imelo resne posledice za njihovo poklicno in zasebno življenje.
Štiridnevni delovni teden bi zaposlenim omogočil, da v štirih dneh namesto petih opravijo 38 ur dela, s čimer bi se odprla možnost stalnih podaljšanih vikendov, in to brez zmanjšanja plače. Vendar pa mora vsako zahtevo delavca glede spremembe delovnega časa najprej odobriti šef, kar pomeni, da bi bila v praksi takšna prožnost verjetno mogoča le za tiste, ki delajo v velikih podjetjih, kjer se delovna obremenitev lažje porazdeli.
De Croo v svojem govoru ni navedel, kdaj bodo te spremembe začele veljati in ali bodo obstajale izjeme. Sindikati se morajo o osnutku zakona pogovoriti, nato pa bo sklop reform pred glasovanjem v parlamentu pregledal še državni svet. Strokovnjaki pričakujejo, da bo zakon začel veljati sredi letošnjega leta.
Druge reforme, o katerih se je dogovorila belgijska vlada, vključujejo večje pravice do nadaljnjega usposabljanja, prožnejša pravila za delo v nočnih izmenah, da se olajša elektronsko poslovanje, in boljšo zaščito delavcev na spletnih platformah. Po podatkih OECD povprečni delovni teden v Belgiji znaša 35,5 ure. Za primerjavo je tedenski delovni čas v Franciji 36,5 ure, v ZDA 38,7 ure in v Veliki Britaniji 36,3 ure. Belgija z reformami sledi državam, kot sta Islandija in Japonska, ki sta že lani preizkusili štiridnevni delovni teden.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.