Pelosijeva na obisku v Tajvanu: Svet mora izbrati med avtokracijo in demokracijo

Nancy Pelosi je z letalom Boeing C-40, ki ga upravlja ameriška vojska, priletela na letališče Songshan v Tajpeju, ob prihodu pa jo je pozdravil tajvanski zunanji minister Joseph Wu. 

"Obisk naše kongresne delegacije na Tajvanu časti ameriško neomajno zavezo podpori živahni demokraciji Tajvana," je kmalu po pristanku na Twitterju sporočila 82-letna demokratka iz Kalifornije, ki je odločna podpornica Tajvana in kritičarka odnosa Kitajske do človekovih pravic praktično celotno kongresno kariero, ki sega v leto 1987.

"Naši pogovori z vodstvom Tajvana ponovno potrjujejo našo podporo partnerjem in promovirajo skupne interese, vključno z napredovanjem svobodne in odprte Indijsko-pacifiške regije," je še sporočila Pelosijeva.

Žoga je sedaj na strani Kitajske, ki je grozila z neopredeljenimi posledicami v primeru, da do obiska Pelosijeve res pride. Predsednik ZDA Joe Biden nad njeno potezo ni navdušen, vendar pa predsednik ločeni veji oblasti ne more ukazovati. Vojska pa bo morala poskrbeti za njeno varnost. Njen obisk je najvišji obisk ameriškega politika na Tajvanu v zadnjih 25 letih. Nazadnje je Peking na podoben način jezil takratni predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Newt Gingrich, ki ni imel zadržkov, da dela težave vladi demokrata Billa Clintona.

Pelosijeva je pred obiskom zatrdila, da ta ne spreminja uradne politike ZDA do "ene Kitajske", kar pomeni, da ne priznava Tajvana kot neodvisne države. Po drugi strani pa demokratičnemu otoku zagotavlja pomoč pri obrambi v primeru poskusa Pekinga, da si ga podredi na silo.

Kitajska v odgovor na obisk Pelosijeve v Tajvanu napovedala "usmerjene vojaške ukrepe"

In medtem ko so se Tajvanci njenega obiska razveselili, ga je Kitajska obsodila kot "izjemno nevarno delovanje ZDA na Tajvanu" in zagrozila s povračilnimi ukrepi. V odgovor na obisk je napovedala tudi "usmerjene vojaške ukrepe". S kitajskega obrambnega ministrstva so sporočili, da bodo od danes pa do nedelje izvedli več manevrov s strelskimi vajami na šestih morskih območjih okoli Tajvana.

Manevri služijo kot "resno svarilo pred nedavno eskalacijo, ki so jo povzročili negativni ukrepi ZDA glede tajvanskega vprašanja, in resno opozorilo tistim, ki si želijo odcepitve", je dejal tiskovni predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva. Dodal je, da je cilj preprečiti "vmešavanje tujih sil in separatistične poskuse" na Tajvanu.

Washington "nenehno izkrivlja, zamegljuje in spodkopava načelo ene Kitajske" ter spodbuja tajvanske separatistične težnje, je še sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Te poteze so kot igra z ognjem izjemno nevarne," so dodali v Pekingu. 

Kitajski državni mediji poročajo še, da so njihova bojna letala Su-35 PLAAF preletela Tajvansko ožino. Bela hiša pa je že pred obiskom opozorila, da bi se lahko Kitajska na obisk odzvala z vojaškimi provokacijami. To bi lahko vključevalo izstreljevanje raket blizu Tajvana ali obsežne zračne ali pomorske dejavnosti, je pojasnil John Kirby.

Kitajska Tajvan namreč obravnava kot del svojega ozemlja in vsakokrat obsoja politične stike Tajpeja z državami, ki v skladu s politiko ene Kitajske ne priznavajo Tajvana. Med temi državami je velika večina članic Združenih narodov, vključno z ZDA.

Če bi obisk odpovedala, bi ustvarila vtis, da se ZDA bojijo kitajskih groženj

Najvišji vladni predstavnik ZDA, ki je obiskal Tajvan leta 2020, je bil minister za zdravje Alex Azar v vladi Donalda Trumpa. Takrat ni bilo večjih posledic za odnose med državama, ki jih je Trump zaostril že prej z uvajanjem carin na kitajski uvoz. Tudi Gingrichev obisk ni povzročil tako ostrih reakcij Pekinga kot sedaj. Oster odziv bi lahko bil posledica odziva ZDA in zahodnih držav do ruske agresije na Ukrajino. Biden je namreč dal vedeti, da Kitajsko čakajo podobne posledice, če bo skušala izvesti kaj podobnega v zvezi s Tajvanom.

Zaradi kitajskih groženj pred napovedanim obiskom Pelosijeva praktično ni imela druge izbire, kot da ga izvede, ker bi bile ob morebitni odpovedi politične posledice doma zanjo in za vse demokrate pred kongresnimi volitvami novembra prehude. Zaradi tega so bili republikanci in njihovi analitiki tisti, ki so jo spodbujali k obisku, demokrati pa so bili bolj previdni.

Če bi obisk odpovedala, bi ustvarila vtis, da se ZDA bojijo kitajskih groženj in lahko z njimi dosežejo spremembe v ameriški politiki. Tega pa si Washington ne bo privoščil. Še posebej ne v luči napada na Ukrajino, potem ko so ZDA 20 let do ruskega predsednika Vladimirja Putina vodile politiko pomiritve. Ruska priključitev Krima za Moskvo ni imela večjih posledic, prav tako tudi ne vpletanje v ameriške volitve 2016.

Na Tajvanu so se vseeno pripravili na možnost posredovanja Kitajske, ki bi šla dlje od verbalnih groženj, v pripravljenosti pa je tudi celotna ameriška armada na Daljnem vzhodu. Nekateri analitiki omenjajo možnost ponovitve krize iz leta 1996, ko so ZDA predsedniku Tajvana Leeju Teng-huiju izdale vizo za obisk slovesnosti na univerzi Cornell, kjer je prej študiral.

Clinton je bil proti, kongres pa je sprejel resolucijo za izdajo vize in Kitajska je nato premeščala okrog 100.000 svojih vojakov, izvajala raketne poizkuse v tajvanskih vodah, ena od raket pa je celo preletela prestolnico Tajpej. ZDA so v Tajvansko ožino poslale dve bojni skupini letalonosilk, po napenjanju mišic z ene in druge strani pa so se zadeve umirile. Največja nevarnost je, da bi podobna poteza Kitajske sedaj imela hujše posledice.